Tradicionalnih panonskih hiš, narejenih iz lesa, blata in slame, ki jih poznamo tudi pod imenom »cimprače«, skorajda danes več ne najdemo, a so še v začetku 20. stoletja prestavljale pomemben del stanovanjske kulture kmečkega prebivalstva v Prekmurju.
Cimprane hiše ali cimprače so bile preproste majhne hiše, ki so jih kmetje gradili iz naravnih materialov. Hiša je bila zgrajena iz lesa, ki so ga ometali z ilovico, pomešano s slamo. Zatem so hišo ometali z blatom, pobelili z apnom in pokrili s slamo. Spodnji del hiše (do 60 cm) so nato pobarvali še s sivo barvo, da bi jo s tem zaščitili pred kljuvanjem kokoši.
Osrednji prostor hiše je bila kuhinja z odprtim ognjiščem. Iz kuhinje so vrata vodila navadno v kamro ali špajzo, kjer so shranjevali živila, ob prostorski stiski pa so se navadno tja preselili mladi. Tako je ta prostor bil znan tudi kot zadnja iža. Sicer sta pa za dnevno delo in stanovanje služili prednja in mala iža. Prednja iža je bila seveda glavni stanovanjski prostor, ki je bila prepoznavna po kalnati peči, ki je stala za vrati v kotu ob kuhinjski steni. Stranišče je bilo leseno in zunaj hiše, t. i. stranišče na štrbunk.
Tovrstne hiše so dandanes prava redkost, a tiste, ki so se ohranile do dannašnjih dni, najpogosteje z obnovo, predstavljajo neprecenljivo vrednost v smislu arhitekturne dediščine in ohranitve avtohtone prekmurske hiše.
Literatura:
Maučec, M. Kmečka hiša in njena funkcija v Prekmurju. V Koren, V. (ur.): Etnografija Pomurja. Murska Sobota: Pomurska založba,1967, str. 9 – 42.
