Tudi v Beltincih je nekoč stala sinagoga – židovska molilnica, shodnica, v današnji Mladinski ulici ob potoku Črncu. Zgrajena je bila leta 1859, ko je bilo v Beltincih le 50 Židov, a je vseeno postala samostojna judovska občina, poleg Murske Sobote in Lendave.
Posebnost je bil zagotovo balkon v notranjosti shodnice, izdelan v obliki črke U, na katerega so ob vhodu na levo in desno vodile stopnice. Beltinski Židje pa niso imeli svoje šole, ki so jo imeli v ostalih omenjenih dveh judovskih občinah, zato so židovski otroci obiskovali katoliško osnovno šolo v domačem kraju, jih je pa rabin poučeval hebrejščino in verouk.
Konec 19. stoletja je v Beltincih živelo okrog 150 Židov, vendar pa se je po I. svetovni vojni število zmanjšalo na minimum, kar je pripeljalo do neuporabe sinagoge, tudi dotrajanosti in odsotnosti skrbnika, zaradi česar je začela propadati in postala še pred začetkom II. svetovne vojne ruševina. Ta vojna je dejansko pomenila tudi konec možnosti preživetja Židov v Beltincih, kajti kot ostali, so večinoma končali v taboriščih (npr. Auschwitz-Birkenau).
V Beltinci je bilo tudi posebno židovsko pokopališče, kjer naj bi bil zadnji pokop opravljen še leta 1943. Danes tega pokopališča več ni moč najti, saj je čas zabrisal sledi, je pa bila zato v mrtvaški vežici na židovskem pokopališču v Dolgi vasi postavljena spominska plošča z napisom: »V spomin na pokopane Žide na pokopališču v Beltincih«.
Literatura:
Šraj, P. Beltinci: 1322-1993. Beltinci: Občina, 1995
Šraj, P. Böltinci inda = Beltinci danes. Beltinci: ZTK, 2015
