Šolska reforma Marije Terezije je ženskam omogočila najosnovnejša šolanje. Višja izobrazba je bila večini nedosegljiva, deležne so je bile le redke izbranke družbene elite. Državni šolski zakon iz l. 1869 je obvezno šolanje uveljavil tudi za dekleta. Ženske so odslej lahko postale učiteljice, varuške ali medicinske sestre. Niso se smele poročiti, če pa so se, so morale opustiti javno službo. To določbo so odpravili šele po prvi svetovni vojni.
Prve doktorantke
Prva ženska doktorantka v avstro-ogrski monarhiji je bila Gabriele Possanner (1860–1940). Doktorat je uspešno zagovarjala na dunajski medicinski fakulteti leta 1897. Kot zdravnica je med drugim delovala v Bosni in Hercegovini, ker so muslimanske ženske zavračale preglede moških zdravnikov. Po doktoratu je bila edina ženska zdravnica v monarhiji vse do leta 1903.
Prvi doktorat, podeljen na Univerzi v Ljubljani, je leta 1920 prejela ženska − kemičarka Ana Mayer Kansky (1895–1962). Dejstvo, da je bila ženska prva prejemnica doktorata na ljubljanski univerzi, je bilo sicer naključje, a je imelo izjemno simbolno vrednost.
Poleg Mayerjeve je v Pragi, Grazu in na Dunaju doktoriralo še nekaj slovenskih intelektualk. Omenimo le nekatere.
Med prvimi 15 doktorantkami filozofske fakultete na Karlovi univerzi v Pragi je bila Ana Štěrba Böhm (1885–1936), rojena Jenko, ki velja za prvo slovensko doktorico s področja naravoslovja. Na dunajski univerzi je do prve svetovne vojne doktoriralo 20 doktoric, med prvo svetovno vojno pa kar 32, več kot moških. Med njimi je bila tudi Angela Piskernik (1886–1967), ki je naša prva doktorica z dunajske filozofske fakultete, takoj po vojni pa ji je sledila še Milena Perušek (1893−1978). Angela Piskernik (1886−1967) je doktorirala leta 1914, tik pred prvo svetovno vojno, in je za Ano Jenko druga doktorica naravoslovnih znanosti. Melita Pivec Stele (1894−1973) je bila prva doktorica s področja humanistke, ki je leta 1919 doktorirala na Dunaju iz zgodovine zgodnjega srednjega veka, leta 1931 pa na pariški Sorboni na temo gospodarskih vidikov Napoleonovih Ilirskih provinc …
Helena Stupan je v neustavljivi želji po izobrazbi kot prvo dekle obiskovala klasično gimnazijo v Mariboru in se po prvi svetovni vojni vpisala na Univerzo v Gradcu ter tam l. 1925 kot prva Slovenka doktorirala iz arheologije. Samoiniciativno se je izpopolnjevala še na univerzah v Strassbourgu, Parizu, Pragi in Zagrebu. Ker je oče do konca študija finančno podpiral le sinove, je ob študiju ves čas poučevala za preživetje. Vse svoje življenje je strastno posvetila poučevanju mladine.
