Jožefova posest je bila najbolj razdrobljena, saj se je njegovih 13 parcel nahajalo v VII., VIII., IX., XIV. in XVII. ledini, njihova skupna površina pa je merila 6 oralov in 1458 kvadratnih sežnjev (3,98 ha). V rabi tal so nekoliko prevladovali travniki s površino 2,33 ha, medtem ko so njive zavzemale 1,47 ha in vinograd 0,18 ha. Leta 1820 je na tej domačiji gospodaril Jožefov sin Andrej Peckovšek, katerega hišno ime je bilo Puschni Meschner (Pušni mežnar).
Opomba:
Kot kaže Jožef Peckovšek ni imel samo zemljiške posesti v več ledinah, ampak je imel na razpolago tudi 2 bivališči na različnih lokacijah. V šmarskih matičnih knjigah je vidno, da je na tej domačiji v Šmarju 16, ki je bila v Jožefovi lasti, v času izdelave Jožefinskega katastra živel Filip Ujc z družino. Jožef Peckovšek pa je takrat živel v mežnariji pri Sv. Roku 6, kjer je v tej romarski cerkvi opravljal službo mežnarja.
Najbrž so to počeli že njegovi predniki, saj je v matičnih knjigah ohranjenih nekaj zelo lepih zapisov iz sredine 18. stoletja, ko je pod vodstvom Mateja Vrečerja na tem hribčku nastajala šmarska Kalvarija. Takrat je v tej mežnariji živel Gregor Peckovšek z družino in tudi on je bil mežnar. Tej mežnariji sta pripadali tudi dve njivi in travnik, tako da jim tukaj na tem prelepem hribu ni nič manjkalo.
Tam proti koncu 18. stoletja se je Filip Ujc z družino preselil v sosednjo VII. ledino, kjer je že prej imel manjšo posest, v hišo na naslovu Šmarje 16 pa je prišla družina Peckovšek in kot kaže je ta s sabo prinesla tudi hišno ime Pušni mežnar. Pri pregledovanju matičnih knjig sem večkrat opazil, da je bilo pri komu vpisano mežnar, tale naziv “Pušni” pa sem videl samo tukaj. Najbrž ima zasluge za to pušica, ponavadi rdeča mošnja, v katero diskretno spustimo svoj dar cerkvi. O zbiranju darov v cerkvi nam govorijo že zelo stari zapisi, ko so verniki k maši prinesli sadove svojega dela in so bili ti razdeljeno med sirote, vdove, bolnike in vse, ki so trpeli pomanjkanje. Sčasoma so darove začeli namenjati za potrebe bogoslužja in danes prevladujejo darovi v obliki denarja. Skratka sodobna pušica ima dolgo tradicijo, hišno ime Pušni mežnar pa tudi globok pomen. Jožef Peckovšek in drugi iz njegovega rodu, ki so to pušico dolga leta nosili med romarji pri Sv. Roku, so moral biti pošteni in zaupanja vredni ljudje.
