Jakob je imel v posesti 16 parcel in vse so se nahajale v tej ledini, njihova skupna površina pa je znašala 18 oralov in 537 kvadratnih sežnjev (10,55 ha). V rabi tal so močno prevladovali travniki s 6,10 ha, medtem ko je bilo njiv 3,54 ha in vinogradov 0,91 ha. Leta 1820 je na tem posestvu gospodaril Gregor Brglez, takrat zapisano hišno ime Pleunig (Plevnik) pa je prav gotovo ostalo kot spomin na prejšnje lastnike te domačije.
Opomba:
Posestvo Gregorja Brgleza je bilo bolj hribovito in kot je videti iz opomb leta 1820 je imel pri kmetovanju kar težave. Na parceli 175/5 je imel 1008 kvadratnih sežnjev velik vinograd in polovica njegove površine je zaradi erozije prsti postala nerodovitna. Na tem delu je bilo od vinograda vse manj koristi in na koncu so trte propadle, površina pa je bila spremenjena v pašnik in temu primerno obdavčena.
Podobno situacijo je imel Gregor tudi na parceli 177/1, kjer je bilo leta 1820 za njivo velikosti 627 kvadratnih sežnjev zapisano:“To zemljišče, prej navedeno kot njiva, je že več kot 10 let uporabno le kot slab pašnik, ker je po odplavljanju rodovitne prsti ostala le povsem nerodovitna ilovica, ki je ni mogoče orati ne v suši ne v mokroti in na kateri se odslej niti posejano seme ne bi več povrnilo”.
Takšni zapisi v opombah leta 1820 katastrskim številkam vdahnejo življenje, saj nam prikazujejo resnične življenjske zgodbe in neizprosen boj človeka z naravo. Gregorjeva zgodba nam prikaže, da je davčni sistem takrat že poskušal razumeti kmeta, upoštevati njegove težave ter mu priti naproti z znižanjem davka.
