Razdrobljena posest šmarske cerkve se je nahajala v VI., IX., X., XI. in XVII. ledini, skupna površina 16 parcel pa je merila 23 oralov in 587 kvadratnih sežnjev (13,45 ha). V rabi tal so na posestvu močno prevladovali travniki s 10,13 ha, preostalo površino 3,32 ha pa so zavzemale njive. Leta 1820 je bila večina posesti še vedno v cerkveni lasti, lastnik treh večjih parcel v X. ledini pa je bil Pankracij Jagodič, s hišnim imenom Sakerloth (najbrž vrsta bolj mile kletvice).
