Po koncu prve svetovne vojne naj bi mirovna pogodba v Saint Germainu z Avstrijo 10. oktobra 1919 določila mejo med Kraljevino SHS in Avstrijo, vendar je nastal spor zaradi Koroške, ki so jo zasedle jugoslovanske čete, medtem pa je prišlo do upora krajevnih nemških sil. V spor so posegle velesile, ki so določile, da se bo nastala situacija razrešila s plebiscitom. Posebne komisije so določile ozemlja, ki so bila predmet glasovanja. Končna odločitev je predvidevala razdelitev ozemlja na cono A in B ter da bo referendum najprej izveden v coni A. V kolikor bi se ljudje, živeči v coni A, odločili za priključitev h Kraljevini SHS, bi nato bil izveden še referendum v coni B. 10. oktobra 1920 so se prebivalci v coni A z 59,04% glasov odločili, da se bodo priključili Avstriji in ne Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je pomenilo, da glasovanje v coni B sploh ne bo izvedeno. Meja je bila določena v škodo Slovencev.
Pred plebiscitom sta obe strani izvajali intenzivno propagando. Avstrijska propaganda je poudarjala predvsem ekonomske koristi. Jugoslovanska (oz. slovenska) stran je po drugi strani nastopala skoraj izključno z argumenti, ki so poudarjali narodno zavest, in je bila izrazito protinemško usmerjena. Ohranjeni primerki domačih razglednic in plakatov iz tega obdobja pripadajo tudi pomembnim umetniškim imenom, kot je Maksim Gaspari.
Literatura:
STAVBAR, Vlasta: Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje : slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906-1918), Maribor : Pivec, 2017
RAHTEN, Andrej: Po razpadu skupne države : slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita, Celje: Mohorjeva družba, 2020
