Družina Stepančič
Henrik in Melanija Stepančič sta s svojimi šestimi otroci živela v Gorici. Henrik je bil deželni sodni svetnik v Gorici in član deželnega sveta, Melanija je opravljala delo gospodinje. Leta 1915 je odklonil uradovanje v italijanskem jeziku, zato je bil premeščen na divizijsko sodišče v Gradec, kasneje se mu je pridružila še družina. V Gradcu so živeli v zelo slabih razmerah, starejša hčerka je zbolela in zaradi neustreznega zdravljenja ter podhranjenosti umrla. Leta 1918, ko se je zaključila prva svetovna vojna, se je Stepančičeva družina preselila v Celje, kjer je že živel Henrikov sorodnik Slavko Frece. Henrik je v Celju sprejel službo na okrožnem sodišču, opravljal jo je do leta 1929, do svoje upokojitve. Vsi Stepančičevi otroci: Henrika, Hinko, Marica, Slavko in Milena so se v Celju izšolali, sinova Slavko in Hinko sta nadaljevala študij v Ljubljani. Hčerki Henrika in Milena sta se zaposlili v zdravstvu in poročili. Hčerka Marica je kot tajnica župana delala na celjski občini, leta 1928 se je poročila z Vinkom Prelogom. Mladi družini se je leta 1934 rodil sin Peter. Po smrti očeta Henrika leta 1940 so se v Ljubljano preselili Melanija Stepančič s sinovoma ter družini Henrike in Milene. Na Celjskem je ostala samo še hči Marica Prelog z družino. Mnoge primorske družine so bile na začetku druge svetovne vojne izseljene iz svojih domov, med njimi tudi družina Prelog. Izseljeni so bili na Hrvaško, v Pitomačo, kasneje v Osijek, kjer se je družini rodila hči Milena. Leta 1945 se je družina Prelog vrnila v Celje.
po pripovedovanju vnukinje Milene Kerk
