Med najstarejše stavbe v Žalcu sodi tudi rojstna hiša generalmajorja in skladatelja Friderika Širce – Rista Savina. Savinova ali Širčeva hiša datira v obdobje baroka. Je enonadstropna trška hiša z bogato členjeno fasado ter ohranjenim portalom z letnico 1669.
Ivan Jurij Širca se je z družino leta 1816 naselil v Žalcu, kjer je od J. V. Rakuscha kupil hišo s trgovsko pravico. Žalsko linijo družine Širca je nadaljeval njegov sin Ernest, posestnik in trgovec, ki se je poročil z Barbaro (Babette), ki je izhajala iz žalske rodbine Žuža. Imela sta šest otrok: Marijo, Heleno, Franca, Ernesta, Josipa in Friderika.
Josip Širca (1854–1933), brat skladatelja Friderika Širce, je po očetovi smrti prevzel domačo trgovino in posestvo. Bil je dolgoletni žalski župan, načelnik krajnega šolskega sveta, podravnatelj Savinjske posojilnice, načelnik žalskega gasilskega društva in soustanovitelj Zveze slovenskih gasilskih društev. Zaslužen je za slovensko poveljevanje v gasilstvu. Njegovim zaslugam se je Občinska uprava se mu je za zasluge oddolžila leta 1913 z imenovanjem za častnega občana občine trga Žalec. Josip Širca je županoval kar 22 let
(1894–1916).
Friderik Širca (1859–1948) je že v otroštvu rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju. Zaradi gospodarskega zloma doma je moral šolanje predčasno končati. Leta 1878 je kot prostovoljec stopil v topniški polk v Gradcu, kjer se je začela njegova uspešna vojaška kariera. Bil je poklicni častnik avstrijske vojske. Na Dunaju in v Pragi je študiral glasbeno kompozicijo. Vseskozi je uspešno združeval vojaško in glasbeno kariero. V Sarajevu si je tudi nadel psevdonim Risto Savin (ime Risto je povzeto iz Bosne, kjer je veliko Hristov, priimek Savin pa se nanaša na njegovo poreklo iz Savinjske doline). Leta 1898 je nastal njegov odrski prvenec Poslednja straža (enodejanka). Leta 1907 je skomponiral svojo prvo in prvo slovensko novoromantično opero Lepa Vida. V ogrski prestolnici ga je dohitela 1. svetovna vojna, ki ga je za nekaj let odtrgala od skladateljskega ustvarjanja. Tik pred koncem vojne je bil poplemeniten in nekaj mesecev kasneje še povišan v generalmajorja, s tem nazivom pa je tudi zaključil svojo vojaško kariero in se, po povratku v Žalec, popolnoma posvetil glasbi. Nastali so samospevi, prva slovenska novoromantična zgodovinska opera Gosposvetski sen, balet Čajna punčka in opera Matija Gubec.
Spodnji prostori Savinove hiše so bili namenjeno trgovski dejavnosti. Josip Širca je imel med drugim tudi trgovinico, kjer je prodajal in popravljal kolesa. Družina Širca je imela tudi gostilno. Kasneje je imel v teh prostorih svojo trgovino Adalbert Geiss, za njim pa Viktor Pilih. V trgovini Viktorja Piliha so prodajali vse za šolo, blago za obleke in potrebščine za šivilje. Trgovina je bila registrirana že leta 1914. Obrt so opustili šele leta 1948. Danes je v Savinovi hiši Savinova spominska soba, galerija Savinjskih likovnikov, razstavišče Savinov likovni salon, Salon Jelice Žuža ter Prodajni salon Oskarja Kogoja in turistično informacijski center (TIC) Žalec.
Vir: Karmen Kreže, Pozdrav iz Žalca, Mestna skupnost Žalec, 2016.
