Omeniti je potrebno še nekatere manjše celjske založnike in/ali izdajatelje razglednic, kot so fotografi Johann Martin Lenz, Srečko (Feliks) Magolič, Josef (ali Julie?) Martini, Viljem (Wilhelm Anton) Pick in trgovci Emanuel Prica, Franc Kramar (Prica & Kramar), Zvezna trgovina, trgovec in gostilničar Kanzian … Izkupiček od prodaje razglednic je bil dobrodošla denarna podpora dejavnosti celjskih društev, kot so bila Celjski Sokol, Požarna bramba Gaberje pri Celju, Verein »Deutsches Haus« in druga, obenem pa so razglednice v javnosti utrjevale tudi društveno prepoznavnost.
Založniki in prodajalci so bralce o izdajah novih razglednic z oglasi in novicami, ki so jih spisali novinarji, redno obveščali v lokalnem tisku, zainteresirani kupci pa so sveže natiskane razglednice lahko kupili v knjigarnah in papirnicah, trafikah, hotelih in gostiščih, pri drugih trgovcih, v planinskih kočah … Nekateri založniki so premogli tudi posebne albume z vzorci razglednic, ki so jih ponujali v maloprodajo različnim trgovcem. Z ustanavljanjem društev ljubiteljev razglednic je bilo te naposled možno kupiti ali zamenjati tudi pri množici zbirateljev.Zahvaljujoč založnikom, ki sta jih povpraševanje kupcev in konkurenca silila k zagotavljanju čim večje ponudbe različnih motivov na razglednicah, in prizadevnim zbirateljem (tako zasebnim kot javnim v obliki muzejev, knjižnic in arhivov), moremo še danes v sliki razpoznavati obrise naših krajev, kakršni so bili pred sto in več leti, preden je čas to podobo marsikje nepovratno predrugačil.
