Na nastanek in razmah razglednic so vplivali predvsem izum fotografije, vzpon turizma ter razvoj tiskarskih tehnik in poštnega prometa. Predhodnica razglednice je bila dopisnica, ki jo je leta 1869 prva na svetu pod imenom “Correspondenz- Karte” izdala dunajska poštna uprava. V slovenščini se je dopisnica najprej imenovala listnica, a so jo kmalu preimenovali v dopisnico.
Drugi predhodnik razglednice je bil t.i. pisemski list z razgledom. To je bil pisemski list, na katerem je bila na zgornji tretjini lista natisnjena veduta nekega kraja. Prestižna zdravilišča, kot npr. Rogaška Slatina, Dobrna in Rimske Toplice pa so imela celo pisemske liste, ki so jih krasile podobe zdraviliških stavb.
Nekaj let po iznajdbi prve dopisnice se je v Nemčiji pojavila nekakšna kombinacija dopisnice in pisemskega lista z razgledom. Natisnili so namreč dopisnice z razgledom, ki se je nahajal na hrbtni strani dopisnice. Tako oblikovano dopisnico pa že lahko štejemo za razglednico.
Sčasoma se je slikovni del razširil čez celotno zadnjo stran razglednice, tako da je bil pošiljatelj primoran pisati po slikovnem delu razglednice. Zaradi tega so leta 1904 razglednico preoblikovali. Zadnja stran je bila sedaj v celoti namenjena slikovnemu delu, naslovno stran pa so razmejili na dva dela, na desni strani je bil prostor za naslov in znamko, na levi pa prostor za sporočilo. Tako se je razvila razglednica v današnji podobi.
