Vzpon in hkrati vrh razvoja razglednice sovpada s prvimi začetki turizma in razvojem potniškega prometa po Evropi.
Med pripadniki srednjega in višjega sloja so postala modna izobraževalna in zdraviliška potovanja po Evropi. V letih pred prvo svetovno vojno je svojo razglednico dobil vsak manjši kraj, a tudi vsaka gostilna. Za začetek zlate dobe razglednic štejemo leto 1897, takrat je bila v Nemčiji ustanovljena prva mednarodna zveza ljubiteljev razglednic, katere člani so si med seboj izmenjevali razglednice.
Vzporedno z razvojem turizma se je povečevalo tudi število razglednic, ki so iz dopisnega sredstva postale predmet zbiranja. Zbiranje razglednic je postalo zelo priljubljen in moderen konjiček tako med aristokracijo kot meščani. Da bi popestrili njihov nabor, so začeli izdelovati vsakovrstne razglednice, od reliefno odtisnjenih do lesenih.
Sredi prejšnjega stoletja so na podlagi štiribarvnega ofsetnega tiska začeli tiskati barvne razglednice, vendar te niso nikoli požele tolikšne slave kot njihove predhodnice izpred prve svetovne vojne.
Slabo stoletje po začetku zlate dobe razglednic so te doživele ponovni triumf. Konec dvajsetega stoletja je zanimanje za stare razglednice doživljalo pravo renesanso. Založniki so po zgledu starih razglednic začeli ponovno izdajati estetske in kvalitetne razglednice, saj te še vedno lahko služijo kot učinkovito turistično propagandno sredstvo.
