Nekje do sedemdesetih let prejšnjega stoletja so v vasi Grad na Bledu še delovali številni mojstri stare obrti. Eden izmed njih je bil tudi krojač moških oblek Anton Marolt. Velja za enega zadnjih blejskih rokodelcev.
Pridružil se je tudi blejskim Sokolom in bil navdušen planinec ter član Planinskega društva Bled.
Njegov sin Tone je strnil spomine nanj in na obrtniški Bled v tistem obdobju.
Moj ata Anton se je rodil leta 1912 v kajži Pr’ Poru, Grad št. 125. Hiša je do 2. svetovne vojne stala na robu Spodnjih Seliš, pogorela je pozimi leta 1942. Na isti parceli danes stoji hiša ob Mladinski cesti št. 27. Oče Vincenc (1872–1946) je bil tesar, mati Marija – Mina, roj. Soklič1 (1876–1959) je bila doma s kajže Pr’ Tišlarju na Gmajni. V številni družini se jima je rodilo toliko otrok, kolikor jih je bog dal. Prvorojena Marija se je rodila leta 1897, kot osmi se je na ta svet leta 1912 rodil Tonej in zadnji, deseti otrok, je bila Ana Katarina, roj. leta 1920.
Za Blejce so bili Porovi s Seliš, kajti tudi stari kmetiji na Bledcu se je reklo po domače Pr’ Por.
Marolti se prištevamo med blejske staroselce. Nahajamo se v Popisu duš iz leta 1754: v vasi Grad so živeli na kajžah Pr’ Kosmač, Pr’ Spodnjem Poru, (nekoč) so bili v Podhomu na kmetiji Pr’ Marolt. Zapisani so tudi kot Marouth in Marald (na Mlinem). Možno je, da so se prvotno pisali Maroldt.
___________________
1 Iz njene družine izvira jurist in sodnik dr. Gvido Soklič (1894-1970). V slovensko literarno zgodovino se je zapisal kot prevajalec Prešerna in Gradnika. Bil je privrženec avstro-jugoslovanskega prijateljskega sožitja, nekaj let je predsedoval Društvu avstro-jugoslovanskega prijateljstva, za kar ga je odlikoval tudi Tito.
