Bohinj je del Gorenjske, ki je bil v vojno dogajanje kot etapno območje med fronto in zaledjem še najbolj vključen. Da se je v Bohinju ohranil spomin na te čase, je zaslužno tudi leta 1982 ustanovljeno društvo Mali vojni muzej, ki je začelo združevati zbiralce vojnega materiala (orožja, vojnih eksponatov, dokumentov, slik, literature …) in ljubitelje vojne zgodovine.
Glavni namen je bilo zbiranje in ohranjanje vojnih predmetov in jih tudi stalno razstavljati. Osnova za idejo združevanja je bila zbirka vojaških predmetov, ki sta jih Janko S. Stušek in Tomaž Budkovič več let prinašala z nekdanjega krnskega bojišča v dolino. Krnsko pogorje kot nekdanje prizorišče soške fronte je namreč še danes s številnimi ostanki strelskih jarkov, bunkerjev, žičnih ograj in vojaških bivališč spomenik in opomin nekdanjega dogajanja. Z namenom predstavitve zbranih predmetov širši javnosti in uresničitvijo poslanstva društva je bil leta 1989 v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici odprt Mali vojni muzej, podnaslovljen kot Muzej fronte v Julijskih Alpah. Tako so predmeti iz zasebne zbirke dobili možnost, da so bili javno razstavljeni. To je bila prva slovenska razstava o prvi svetovni vojni, na ogled postavljena več kot desetletje pred muzejem v Kobaridu. Grmenje v hribih kot nenehen opomin na vojno dogajanje je potihnilo pred več kot stoletjem, spomin nanj pa se je ohranjal tudi preko zbirateljske strasti Bohinjcev in pričujoče zbirke. Še danes je ena bogatejših pri nas, tudi zaradi svoje celovitosti in ohranjenosti, sploh pa kot pomemben doprinos k zgodovini Bohinja v tem obdobju. In kot taka spodbuja k razmišljanju o človeških stiskah in trpljenju, ki so ga morali izkusiti vojaki na obeh straneh fronte, in posledično o smiselnosti vojne.
Predmeti v zbirki Malega vojnega muzeja nam govorijo zgodbe o dogajanju na fronti od roba Banjške planote do Mrzlega vrha in od Krna do Rombona. Gre za več kot 600 predmetov, ki jih lahko razdelimo po tematskih sklopih. Tako je bila zasnovana tudi prvotna postavitev na razstavi. Zbirka nas z različnimi predmeti vodi od zaledja z vojno propagando in reklamnimi pamfleti ter brošurami, do živilskih bonov in nakaznic, ki govorijo o pomanjkanju surovin in socialnih problemih, preko vojaške organiziranosti z železnico, žičnicami in oskrbovalnimi postajami. Iz življenja v zaledju so preko izdelkov iz lipovih palčk (okvirji za slike, križi) ohranjeni tudi spomini na ruske vojne ujetnike kot zaledno delovno silo. Velik del zbirke je posvečen fronti v visokogorju, predvsem z orožjem in orodjem, obveznim za preživetje. Številne granate, bombe, puške, pištole, mine, bajoneti, izstrelki, razstrelilne cevi, buzdovani, sablje in metri bodeče žice so ostanki, ki pričajo o krvavih spopadih in nam govorijo o načinu bojevanja. Med orodjem v zbirki najdemo različne klešče za ščipanje bodeče žice, dleta, svedre in špice za gradnjo kavern ter več lopat, sekir in krampov. Predmeti iz kaverne nam razkrijejo vojakovo vsakdanje življenje. Teh je v zbirki kar nekaj, od manjših bolj osebnih (npr. zobna ščetka, gumbi, lesene in porcelanaste pipe, stekleničke za zdravila in črnilo …) do menažk, pivskih steklenic in jedilnega pribora. Zadnji sklop zbirke pa nas s spominskim obeležjem opomni na smrt in morijo. Dragoceni del, ki nas povezuje s spomini na vojno, so spominske medalje, značke, prstani in kovanci ter drugi spominski predmeti (npr. vaza iz granatnega tulca, spominski železni pepelnik …). Predmete dopolnjujejo fotografsko gradivo, zemljevidi in nekaj drugega dokumentarnega gradiva (razglednice, dopisnice, časopisni izrezki, brošure o vojni …).
Predmeti in zbirka kot celota so poleg svojega obsega zanimivi predvsem z dveh vidikov. Prvič zaradi okolja, iz katerega predmeti izhajajo. Gre namreč za bojišče v visokogorju, kjer so boji potekali v specifičnih razmerah. Predvsem je vojake težil hud mraz. Prvim spopadom je sledila zima z več metri snega, tako da so bila topla oprema, gorska obutev, palice, dereze ali okovani podplati, gamaše in smuči, ki so prav tako del zbirke, obvezna oprema. Na drugi strani pa so zanimivi unikatni predmeti, ki so nastali zaradi prilagajanja bivanju na fronti in ki kažejo vojakovo dušo ter človeku lastno željo po preživetju tudi v najtežjih trenutkih (npr. cedilo, narejeno iz vojaške čelade, ribežen za parmezan, izdelan iz menažke, ali svečnik, narejen iz konzerve, kot edini vir svetlobe v kaverni). Predmeti so ohranjeni zelo avtentično, za kar gre zasluga natančnemu konservatorskemu premisleku, da se na predmetih niso izvajali preveliki posegi, ki bi jih skušali vrniti v prvotno stanje.
Občina Bohinj je v letu 2014 zbirko odkupila od društva Mali vojni muzej in jo predala Gorenjskemu muzeju v strokovno upravljanje. Zbirko smo naknadno dopolnili še z izvirnimi kovinskimi ploščicami z lesenih križev s pokopališča padlih v prvi svetovni vojni v Ukancu, ki so bili shranjeni ob obnovitvenih delih leta 1993. Celotna zbirka bo od leta 2015 ponovno na ogled v Muzeju Tomaža Godca z atraktivno in sodobno postavitvijo, ki jo bodo dopolnjevali tudi zanimivi kartografski prikazi.
Anja Poštrak: Zbirka Malega vojnega muzeja. V: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej, Kranj 2014, str. 26–29.
Predmeti v zbirki Malega vojnega muzeja nam govorijo zgodbe o dogajanju na fronti od roba Banjške planote do Mrzlega vrha in od Krna do Rombona. Gre za več kot 600 predmetov, ki jih lahko razdelimo po tematskih sklopih. Tako je bila zasnovana tudi prvotna postavitev na razstavi. Zbirka nas z različnimi predmeti vodi od zaledja z vojno propagando in reklamnimi pamfleti ter brošurami, do živilskih bonov in nakaznic, ki govorijo o pomanjkanju surovin in socialnih problemih, preko vojaške organiziranosti z železnico, žičnicami in oskrbovalnimi postajami. Iz življenja v zaledju so preko izdelkov iz lipovih palčk (okvirji za slike, križi) ohranjeni tudi spomini na ruske vojne ujetnike kot zaledno delovno silo. Velik del zbirke je posvečen fronti v visokogorju, predvsem z orožjem in orodjem, obveznim za preživetje. Številne granate, bombe, puške, pištole, mine, bajoneti, izstrelki, razstrelilne cevi, buzdovani, sablje in metri bodeče žice so ostanki, ki pričajo o krvavih spopadih in nam govorijo o načinu bojevanja. Med orodjem v zbirki najdemo različne klešče za ščipanje bodeče žice, dleta, svedre in špice za gradnjo kavern ter več lopat, sekir in krampov. Predmeti iz kaverne nam razkrijejo vojakovo vsakdanje življenje. Teh je v zbirki kar nekaj, od manjših bolj osebnih (npr. zobna ščetka, gumbi, lesene in porcelanaste pipe, stekleničke za zdravila in črnilo …) do menažk, pivskih steklenic in jedilnega pribora. Zadnji sklop zbirke pa nas s spominskim obeležjem opomni na smrt in morijo. Dragoceni del, ki nas povezuje s spomini na vojno, so spominske medalje, značke, prstani in kovanci ter drugi spominski predmeti (npr. vaza iz granatnega tulca, spominski železni pepelnik …). Predmete dopolnjujejo fotografsko gradivo, zemljevidi in nekaj drugega dokumentarnega gradiva (razglednice, dopisnice, časopisni izrezki, brošure o vojni …).
Predmeti in zbirka kot celota so poleg svojega obsega zanimivi predvsem z dveh vidikov. Prvič zaradi okolja, iz katerega predmeti izhajajo. Gre namreč za bojišče v visokogorju, kjer so boji potekali v specifičnih razmerah. Predvsem je vojake težil hud mraz. Prvim spopadom je sledila zima z več metri snega, tako da so bila topla oprema, gorska obutev, palice, dereze ali okovani podplati, gamaše in smuči, ki so prav tako del zbirke, obvezna oprema. Na drugi strani pa so zanimivi unikatni predmeti, ki so nastali zaradi prilagajanja bivanju na fronti in ki kažejo vojakovo dušo ter človeku lastno željo po preživetju tudi v najtežjih trenutkih (npr. cedilo, narejeno iz vojaške čelade, ribežen za parmezan, izdelan iz menažke, ali svečnik, narejen iz konzerve, kot edini vir svetlobe v kaverni). Predmeti so ohranjeni zelo avtentično, za kar gre zasluga natančnemu konservatorskemu premisleku, da se na predmetih niso izvajali preveliki posegi, ki bi jih skušali vrniti v prvotno stanje.
Občina Bohinj je v letu 2014 zbirko odkupila od društva Mali vojni muzej in jo predala Gorenjskemu muzeju v strokovno upravljanje. Zbirko smo naknadno dopolnili še z izvirnimi kovinskimi ploščicami z lesenih križev s pokopališča padlih v prvi svetovni vojni v Ukancu, ki so bili shranjeni ob obnovitvenih delih leta 1993. Celotna zbirka bo od leta 2015 ponovno na ogled v Muzeju Tomaža Godca z atraktivno in sodobno postavitvijo, ki jo bodo dopolnjevali tudi zanimivi kartografski prikazi.
Anja Poštrak: Zbirka Malega vojnega muzeja. V: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej, Kranj 2014, str. 26–29.
