Slovenska skupnost je po prvi svetovni vojni vložila velike napore, da bi slovenske vojake, ki so padli za poraženo Avstro-Ogrsko, sprejeli v narodni spomin. Ustanovili so Zvezo bojevnikov. Za svoje simbolno središče so izbrali Marijo Pomagaj na Brezjah, saj »so se mnogi vojaki zaobljubili, da se zahvalijo Materi božji na Brezjah, ako se srečno vrnejo iz vojne«.
Leta 1924, »ob desetletnici začetka svetovnega klanja«, se je zbralo »nad 10 000 bivših bojevnikov na tem svetem kraju, ki so obljubili, da bodo vsako leto do svoje smrti obiskali meseca avgusta Marijo Pomagaj na Brezjah. V znak hvaležnosti in v spomin padlim tovarišem so sklenili, da bodo vzidali v cerkvi v bližini Marijine kapelice spominsko ploščo, ki so jo naslednje leto slovesno odkrili in blagoslovili«.
Ob petnajstletnici romanj na Brezje so v Zvezi bojevnikov leta 1937 napovedali: »Na prostoru pred cerkvijo naj bi nastal velik park, v katerem bodo spomeniki naših zaslužnih mož in Marijinih častilcev. Tu naj bi stal grob neznanega slovenskega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trupla leže križem sveta, po vseh deželah, kjer je vihrala vojna morija. Spomenik naj bo priča kasnejšim rodovom o velikih žrtvah, ki jih je prinesel slovenski narod za svojo svobodo, dasi se je bojeval za tujo korist. Nekje v parku se bo dvigal steber, iz katerega bo vrela voda kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca. Na vrhu stebra bo kip Marije Pomočnice. Načrti so izgotovljeni po šoli našega svetovnega mojstra arh. prof. Plečnika, ki je poveril izdelavo osnutkov arhitektu Valentinčiču … V pozni pomladi ali v začetku poletja prihodnjega leta naj bi se izvršil prevoz kosti umrlega neznanega slovenskega vojaka v grobnico na Brezje. Pri tej svečanosti bi sodelovale vse slovenske župnije s tem, da bi prinesle v posebnih žarah prst z domačih pokopališč kot simbol naše skupnosti in skupnih žrtev vseh Slovencev v svetovni vojni. Leto osorej, ako nam bo sreča mila, bomo s pomočjo nebeške Matere slovesno blagoslovili preurejeni park, ki bo poveličal slavo in veličino Marijinega svetišča.« Zveza bojevnikov je postavila številne spomenike padlim, na Brezjah pa je načrtovala spomenik neznanemu junaku. Izvedbo načrta je preprečila druga svetovna vojna.
Na Gorenjskem kot obrobju soške fronte so pokopavali padle in umrle v bolnišnicah. Nekaj grobov še čaka na odkritje. Tako so npr. šele pred kratkim odkrili grob ustreljenega ruskega vojnega ujetnika pri hotelu Zlatorog v Bohinju. Pomemben spomenik za izboljšanje slovensko-ruskih odnosov je ruska kapelica, kjer vsako leto potekajo spominske prireditve na najvišji državni ravni. Posmrtni ostanki z nekaj pokopališč so bili prekopani.
Urejena oziroma opuščena pokopališča so: Bohinjska Bistrica – Rebro, Hrušica, Jesenice, Mekinje, Planina na Kraju, Rupa, Stara Loka, Triglavska jezera, Ukanc, Vršič – pod Erjavčevo kočo. Nagrobne ploščice s pokopališča v Ukancu nam povedo, da so v 282 označenih grobovih pokopani vojaki različnih narodnosti avstro-ogrske monarhije. Mag. Marko Štepec in Jože Dežman sta dokumentirala 75 spomenikov. Največ so jih postavili v letih od 1925 do 1930. Med avtorji so npr. arhitekta Jože Plečnik (Breznica) in Ivan Vurnik (Bohinjska Bela, Stražišče, Srednja vas v Bohinju, Vodice), kiparji Ivan Jurkovič (Škofja Loka), Tone Kralj (Dob pri Domžalah), Karel Putrih (Žiri), Božo Pengov (Stara Loka), Boris Kalin (Breznica, Kamnik)… Mnogi spomeniki so obnovljeni, še več jih čaka obnove. Le del spomenikov in druge dediščine prve svetovne vojne je razglašen za kulturne spomenike.
Dokumentirali smo naslednjih 75 spomenikov: Begunje, Bohinjska Bela, Brezje, Breznica, Bukovščica, Cerklje, Črnuče, Dob, Dovje – Mojstrana, Dražgoše, Duplje, Godešič, Gorje pri Bledu, Gozd – Martuljek, Homec, Javorje, Jesenice, Jezersko, Kamna Gorica, Kamnik, Kokra, Kolovrat pri Moravčah, Komenda, Koprivnik v Bohinju, Kovor, Kranj, Kranjska Gora, Križe, Kropa, Lahovče, Lesce, Leše, Lučine, Lukovica, Luže, Mekinje, Mengeš, Moravče, Mošnje, Motnik, Naklo, Nevlje, Olševek, Planina pod Golico, Podkoren, Preddvor, Predoslje, Preska pri Medvodah, Rafolče, Rateče, Reteče, Ribno, Rova, Selca, Smlednik, Sora pri Medvodah, Spodnja Dobrava, Spodnji Brnik, Srednja vas v Bohinju, Stara Loka, Stranje, Stražišče pri Kranju, Sv. Katarina (Topol), Šentvid pri Lukovici, Škofja Loka, Trboje, Tržič, Visoko, Vodice, Voklo, Vranja Peč, Zalog pri Cerkljah, Zapoge, Žabnica in Žiri.
Dr. Jože Dežman: Pokopališča in spomeniki na Gorenjskem. V: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej, Kranj 2014, str. 38–41.
Ob petnajstletnici romanj na Brezje so v Zvezi bojevnikov leta 1937 napovedali: »Na prostoru pred cerkvijo naj bi nastal velik park, v katerem bodo spomeniki naših zaslužnih mož in Marijinih častilcev. Tu naj bi stal grob neznanega slovenskega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trupla leže križem sveta, po vseh deželah, kjer je vihrala vojna morija. Spomenik naj bo priča kasnejšim rodovom o velikih žrtvah, ki jih je prinesel slovenski narod za svojo svobodo, dasi se je bojeval za tujo korist. Nekje v parku se bo dvigal steber, iz katerega bo vrela voda kot simbol vrelca ljubezni Marijinega srca. Na vrhu stebra bo kip Marije Pomočnice. Načrti so izgotovljeni po šoli našega svetovnega mojstra arh. prof. Plečnika, ki je poveril izdelavo osnutkov arhitektu Valentinčiču … V pozni pomladi ali v začetku poletja prihodnjega leta naj bi se izvršil prevoz kosti umrlega neznanega slovenskega vojaka v grobnico na Brezje. Pri tej svečanosti bi sodelovale vse slovenske župnije s tem, da bi prinesle v posebnih žarah prst z domačih pokopališč kot simbol naše skupnosti in skupnih žrtev vseh Slovencev v svetovni vojni. Leto osorej, ako nam bo sreča mila, bomo s pomočjo nebeške Matere slovesno blagoslovili preurejeni park, ki bo poveličal slavo in veličino Marijinega svetišča.« Zveza bojevnikov je postavila številne spomenike padlim, na Brezjah pa je načrtovala spomenik neznanemu junaku. Izvedbo načrta je preprečila druga svetovna vojna.
Na Gorenjskem kot obrobju soške fronte so pokopavali padle in umrle v bolnišnicah. Nekaj grobov še čaka na odkritje. Tako so npr. šele pred kratkim odkrili grob ustreljenega ruskega vojnega ujetnika pri hotelu Zlatorog v Bohinju. Pomemben spomenik za izboljšanje slovensko-ruskih odnosov je ruska kapelica, kjer vsako leto potekajo spominske prireditve na najvišji državni ravni. Posmrtni ostanki z nekaj pokopališč so bili prekopani.
Urejena oziroma opuščena pokopališča so: Bohinjska Bistrica – Rebro, Hrušica, Jesenice, Mekinje, Planina na Kraju, Rupa, Stara Loka, Triglavska jezera, Ukanc, Vršič – pod Erjavčevo kočo. Nagrobne ploščice s pokopališča v Ukancu nam povedo, da so v 282 označenih grobovih pokopani vojaki različnih narodnosti avstro-ogrske monarhije. Mag. Marko Štepec in Jože Dežman sta dokumentirala 75 spomenikov. Največ so jih postavili v letih od 1925 do 1930. Med avtorji so npr. arhitekta Jože Plečnik (Breznica) in Ivan Vurnik (Bohinjska Bela, Stražišče, Srednja vas v Bohinju, Vodice), kiparji Ivan Jurkovič (Škofja Loka), Tone Kralj (Dob pri Domžalah), Karel Putrih (Žiri), Božo Pengov (Stara Loka), Boris Kalin (Breznica, Kamnik)… Mnogi spomeniki so obnovljeni, še več jih čaka obnove. Le del spomenikov in druge dediščine prve svetovne vojne je razglašen za kulturne spomenike.
Dokumentirali smo naslednjih 75 spomenikov: Begunje, Bohinjska Bela, Brezje, Breznica, Bukovščica, Cerklje, Črnuče, Dob, Dovje – Mojstrana, Dražgoše, Duplje, Godešič, Gorje pri Bledu, Gozd – Martuljek, Homec, Javorje, Jesenice, Jezersko, Kamna Gorica, Kamnik, Kokra, Kolovrat pri Moravčah, Komenda, Koprivnik v Bohinju, Kovor, Kranj, Kranjska Gora, Križe, Kropa, Lahovče, Lesce, Leše, Lučine, Lukovica, Luže, Mekinje, Mengeš, Moravče, Mošnje, Motnik, Naklo, Nevlje, Olševek, Planina pod Golico, Podkoren, Preddvor, Predoslje, Preska pri Medvodah, Rafolče, Rateče, Reteče, Ribno, Rova, Selca, Smlednik, Sora pri Medvodah, Spodnja Dobrava, Spodnji Brnik, Srednja vas v Bohinju, Stara Loka, Stranje, Stražišče pri Kranju, Sv. Katarina (Topol), Šentvid pri Lukovici, Škofja Loka, Trboje, Tržič, Visoko, Vodice, Voklo, Vranja Peč, Zalog pri Cerkljah, Zapoge, Žabnica in Žiri.
Dr. Jože Dežman: Pokopališča in spomeniki na Gorenjskem. V: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej, Kranj 2014, str. 38–41.
