Ilirska Bistrica: Poročna slika Hanike Krebelj in Ivana Bilca (1874-1939) iz leta 1910. Na sliki je še nevestina sestra Pepica Krebelj in priči.
Ivan Bilc je bil vrstnik znanega čebelarja Antona Žnideršiča, ki sta zavzeto sodelovala, tako pri proučevanju čebel, kot pri mnogih inovacijah na tem področju. Po preselitvi v Dolenjske toplice je odprl trgovino in razširil čebelarstvo. V tem času je patentiral poseben vprežni voz za prevoz čebel v Žnideršičevih panjih in na pobudo Žnideršiča zastavil prve čebelarske opazovalnice na Dolenjskem in na Kranjskem.
Ivan Bilc se je s svojim vozom za prevoz čebel predstavil na nekaterih pomembnih razstavah po Evropi in leta 1908 v Dunajskem Novem mestu, za svojo inovacijo prejel veliko srebrno medaljo in častno darilo tega mesta. Vnukinja Ivana Bilca Irena Kobal hrani še drugi dve medalji, ki jih je njen ded prinesel z mednarodnih razstav.
V prvi vojni je bil Ivan Bilc mobiliziran na Tirolsko, po vojni pa se je vrnil domov in odprl gostilno. Čebelarstvo je bilo še vedno njegovo posebno veselje. Z Antonom Žnideršičem sta dala izdelati za čebele posebne steklene krmilne buče, z njunima imenoma. Menda so jima steklene buče izdelali celo v Turčiji. Še po drugi vojni sta se s čebelarstvom poklicno ukvarjala tudi oba njegova sinova Albin in Milovan.
Na fotografiji sta obe sestri Hanika in Pepica (Krebelj), ki sta leta 1908 izvezli prekrasen prapor Telovadnega društva ILIRSKI SOKOL. In, ko je le-temu po sto letih že marsikatera nitka popustila, jih je gospa Irena strokovno popravila. Očitno je po svoji babici nasledila tudi tovrstni talent. Albert Bilc na fotografiji je bil tudi prvovrstni telovadec in načelnik ilirskobistriškega sokola. Sam se spomnim g. Alberta Bilca, še v visoki starosti, bil je urejen, lep pokončen gospod. Ker je naša mama imela trafiko sem mu dostikrat prinesel cigarete, prav tiste, ki jih je kadil pa se jih ni vedno dobilo. (144, vč)
