Leta 1960 je festival prerasel lokalne okvire in postal republiška prireditev, na kateri so prvič sodelovali izbrani slovenski mladinski zbori ter zbori iz drugih delov Jugoslavije in zamejstva. Od leta 1963 je festival potekal bienalno, z rednimi spremljevalnimi dejavnostmi. Tekmovalni značaj je MPF dobil leta 1965, ko je bilo uvedeno tekmovanje v štirih kategorijah, z obveznimi skladbami in nagradami. Leta 1973 je postal tudi mednarodno tekmovanje, saj so se v tekmovalni del prvič vključili tuji zbori. V sedemdesetih in osemdesetih letih je MPF pomenil osrednji zborovski dogodek v Jugoslaviji: množični koncerti v Mestnem parku so združevali med 2.000 in 3.000 pevcev, festival pa je v Celje privabljal najuglednejše domače in tuje mladinske zbore. Osemdesetletna zgodovina festivala je neločljivo povezana z izjemnimi posamezniki, ki so s svojim strokovnim delom sooblikovali in še naprej sooblikujejo njegov umetniški profil na področju mladinskega zborovskega petja. K organizaciji festivala sodijo tudi (zvezne in mednarodne) glasbene komisije in žirije, ki so pomembne zlasti za tekmovalni del festivala.
Spremljevalne dejavnosti
Od prvega zborovodskega seminarja in pevske šole leta 1946 dalje je festival razvijal bogat nabor spremljevalnih strokovnih vsebin:
- mednarodne razstave mladinske in pedagoške glasbene literature,
- posvetovanja glasbenih pedagogov o vzgoji in izobraževanju,
- okrogle mize in glasbene delavnice,
- natečaje za nove mladinske zborovske skladbe ter izdajo posebne zbirke Mladinski zbori. Do leta 1981 je izšlo že 14 zvezkov mladinske glasbene literature.
Občasno so na festivalu izvajali tudi krstne izvedbe del slovenskih skladateljev.
Devetdeseta leta in prelomno obdobje
Festival je v devetdesetih letih potekal v spremenjenih družbenih razmerah. Leta 1991 je bil zaradi politične nestabilnosti odpovedan, leto pozneje pa so pripravili nadomestni festival, posvečen 400-letnici smrti Iacobusa Gallusa. Festival je postopoma znova postajal mednaroden, vendar z manjšim številom sodelujočih. Leta 1995 so uvedli nove nagrade (nagrada občinstva, nagrada za najboljši slovenski zbor, nagrada za izvedbo sodobne glasbe) ter tekmovanje otroških zborov. V poznih devetdesetih in po letu 2000 je v okviru festivala znova prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb: v Celje so se vrnili zbori iz srednje Evrope, pojavili so se novi koncertni formati in dodatne spremljevalne dejavnosti (npr. Pesemca, Noč slovenskih skladateljev, Celjski glasbeni sprehodi). Množični koncerti so ostajali simbolna stalnica, čeprav so se po letu 2005 preselili iz Mestnega parka na druge lokacije (Celjski dom, Narodni dom, Celjski grad, Krekov trg). Pri izvedbi festivala ves čas kot podpornik in partner sodeluje Mestna občina Celje; pogosto je bila navzoča kot soorganizator ali sofinancer. Festival tradicionalno pridobiva častno pokroviteljstvo državnih in lokalnih predstavnikov (npr. predsednika Republike Slovenije, ministrstva za kulturo, župana Mestne občine Celje).
V novem stoletju
Od leta 2005 naprej festival organizira Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje. Festival ostaja mednaroden in tematsko večplasten, čeprav je po letu 2010 nekoliko manj številčen. Leta 2020 je bil festival odpovedan zaradi epidemije, leta 2022 pa so ponovno izvedli državni festival, posvečen skladatelju Jakobu Ježu. Pomemben premik je predstavljalo leto 2024, ko je festival postal nosilec bienalnega državnega tekmovanja mladinskih pevskih zborov (v sodelovanju z JSKD), medtem ko državno tekmovanje otroških zborov ostaja v Zagorju ob Savi.
Sodobni festival
V zadnjih letih se festival ponovno krepi: leta 2025 je na MPF sodelovalo 522 pevcev iz šestih držav, množični Zborovski BUM pa je v dvorani Zlatorog združil 5.100 pevcev. V jubilejnem letu 2026 je izvedena vrsta promocijskih aktivnosti, tudi uvodni in zaključni koncert, prvič je tudi podeljena nagrada Jurčeta Vrežeta. Festival tako ostaja osrednja platforma za srečanje, tekmovanje in strokovno rast mladinskih pevskih zborov iz Slovenije in tujine.