V obdobju 2000–2010 so knjižnico vodili trije direktorji: Lidija Majnik (2000), Tjaša Mrgole Jukič (2001‒2006), mag. Matjaž Neudauer (2006‒2010).
Pomembnejši dogodki tega obdobja:
2000
Selitev Študijskega, Domoznanskega in Ljudskega oddelka v Mali grad na Prešernovi ulici 33–35 (prva dva sta pred tem delovala v minoritskem samostanu, Ljudski oddelek pa v Krempljevi ulici; Mladinski oddelek ter Potujoča knjižnica sta se na to lokacijo preselila leta 1994 in 1996). Prvič v zgodovini knjižnice se vsi oddelki knjižnice združijo pod eno streho; gradivo Ljudskega in Študijskega oddelka se združi v enoten Študijski oddelek.
2001
- V Mladinskem oddelku se začnejo sistematično izvajati različne bibliopedagoške dejavnosti za mlade bralce, med njimi tudi Pravljične urice z jogo.
- Organiziran prvi pohod Po poti Ivana Potrča in Matije Murka. Ptujsko kulturno pot je zasnovala Viktorija Dabič, dolgoletna članica Planinskega društva Ptuj in predsednica društva Zreli vedež Ptuj. Prireditev, ki jo organizirata KIPP in Planinsko društvo Ptuj, je kmalu prerasla v tradicionalno novoletno prireditev.
- Izvedena prva inventura s pomočjo optičnih čitalcev (v Mladinskem oddelku).
2003
- KIPP dobi status osrednje območne knjižnice in s tem obveznost izvajanja štirih posebnih območnih nalog: zagotavljanje povečanega in zahtevnejšega izbora knjižničnega gradiva in informacij, strokovna pomoč knjižnicam območja, koordinacija zbiranja, obdelave in hranjenja domoznanskega gradiva ter usmerjanje izločenega knjižničnega gradiva s svojega območja.
- Nakup bibliobusa in vzpostavitev široke bibliobusne mreže. Potujoča knjižnica je ljudem iz oddaljenih krajev olajšala dostop do kvalitetne literature in različnih storitev matične knjižnice (obiski šol, vrtcev, pravljične ure na bibliobusu, v naslednjih letih tudi izvedba pravljičnih ur v domovih za ostarele in postavitev premičnih zbirk v domovih za ostarele ter bolnišnicah).
- Izdaja publikacije Zbiranje in ohranjanje pisnih in tiskanih dragocenosti, s katero je knjižnica skupaj z Zgodovinskih arhivom na Ptuju obeležila 110-letnico Muzejskega društva in opozorila na pomen zbiranja in ohranjanja pisne kulturne dediščine.
- V čast aprilskim knjižnim praznikom je izveden prvi knjižni sejem na dvorišču knjižnice.
2004
- Začetek bibliografske obdelave serijskih publikacij v sistemu COBISS, začetki digitalizacije domoznanskega gradiva.
2005
- KIPP pristopi k dogovoru o vzpostavitvi domoznanskega spletnega portala Kamra.
- Začetek Bralne značke za odrasle, projekta za razvijanje bralne kulture med odraslo populacijo.
2006
- Stečejo večji projekti digitalizacije domoznanskega gradiva, vzpostavljen je dostop do elektronskih baz podatkov in elektronskih arhivov serijskih publikacij.
- Začetek bibliografske obdelave zasebnih knjižnih zapuščin vidnih ptujskih osebnosti: pisatelja Ivana Potrča, umetnostne zgodovinarke in etnologinje dr. Štefke Cobelj ter slavista in profesorja ptujske gimnazije Iva Arharja.
- Priključitev vseslovenskemu projektu Rastem s knjigo, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Namenjen je spodbujanju bralne kulture med učenci sedmih razredov osnovne šole. Leta 2010 se začne izvajati tudi za dijake prvih letnikov srednjih šol.
2007
- KIPP se predstavi na svetovnem spletu in vzpostavi sistem elektronskega obveščanja članov o poteku roka izposoje.
- Umestitev prvih digitaliziranih domoznanskih vsebin na portal Digitalna knjižnica Slovenije – dLib. Z vključitvijo digitaliziranega gradiva na dLib omogočamo uporabnikom neomejen dostop do številnih pomembnih pisnih virov za raziskovanje in proučevanje lokalnih zgodovinskih tem (zbirka ptujskih časopisov od 1878 dalje, cela vrsta za področje Spodnjega Podravja pomembnega domoznanskega gradiva: občinska glasila, glasila podjetij in različnih ustanov, starejši domoznanski tiski, knjižne raritete idr.).
- Z izdajo monografije Zapuščina Ivana Potrča v ptujski knjižnici se zaključi projekt bibliografske obdelave in ureditve zapuščine pisatelja in Prešernovega nagrajenca Ivana Potrča, ki jo je knjižnica pridobila konec prejšnjega stoletja.
- Izdaja monografije Ingoličeva ptujska leta: med Pohorjem, Halozami in Ptujskim poljem. Delo, s katerim smo počastili spomin na pisatelja Antona Ingoliča, je izšlo ob stoletnici njegovega rojstva.
2008
- Uvedba knjigomata za izposojo in vračilo gradiva v Študijskem oddelku, ki bralcem omogoča samopostrežno vračilo in izposojo gradiva, podaljšanje roka izposoje in vpogled v evidenco izposojenega gradiva.
- Izdaja monografije Alojzij Remec: 1886‒1952. Literarni ustvarjalec, katerega zapuščino hrani ptujska knjižnica, je velik del življenja preživel na Ptuju. V mestu je pustil trajne sledi kot literat, odvetnik, družbeni delavec, pisec o zgodovini in župan.
- Izdaja monografije Primož Trubar (1508‒1586), s katero smo obeležili 500-letnico rojstva osrednje osebnosti reformacije na Slovenskem in utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in slovstva.
- Praznovanje 60. obletnice ustanovitve ptujske Študijske knjižnice. Ob tej priložnosti je bil izdan vodnik in dokumentarni film Shranjena učenost.
2009
- Prve objave na regijskem portalu Kamra. Portal omogoča dostop do digitaliziranih vsebin slovenske kulturne dediščine, ki jih sicer na tradicionalen način hranijo knjižnice, muzeji, arhivi ter druge kulturne in izobraževalne ustanove. Na portalu predstavljamo vsebine, pomembne in zanimive za zgodovino lokalnega okolja: pomembnejše osebnosti, arhitekturno dediščino, različne kulturne spomenike, zgodovino posameznih krajev, različne ustanove, običaje, prvo svetovno vojno idr. Besedila oz. zgodbe so opremljene z različnimi digitaliziranimi elementi (razglednice, fotografije, pisma, glasbeno, filmsko gradivo ipd.). Sedež uredništva Kamre za Spodnje Podravje je v Domoznanskem oddelku knjižnice.
- Vzpostavitev dostopa do brezžičnih omrežij Libroam in Eduroam za dostop do interneta.
2010
- Priključitev projektu slovenskih splošnih knjižnic Pravljični večer za odrasle, ki ga vodi Mariborska knjižnica. Projekt se napaja iz tradicije pripovedništva, ki ga v knjižnicah gojimo že desetletja z željo po ohranjanju in širjenju pripovedovane besede in ljudskega izročila.










