Omogočati dostop do branja vsem uporabnikom je ena izmed ključnih nalog vsake splošne knjižnice.
V poslanstvu Kosovelove knjižnice Sežana (Kosovelova knjižnica Sežana, 2024-a, str. 4) je zapisano, da želi knjižnica vsem prebivalcem območja, na katerem deluje, omogočiti enake možnosti za izobraževanje, vseživljenjski osebnostni in poklicni razvoj, ustvarjalnost ter kulturno bogatenje. »Kosovelova knjižnica Sežana s premišljenim nadgrajevanjem knjižne zbirke prispeva k razvoju funkcionalne pismenosti, spodbuja vseživljenjsko učenje ter omogoča dostop do gradiva različnim kategorijam prebivalstva. Osnova za oblikovanje zbirke in nabavo je prepoznavanje ciljnih skupin v lokalni skupnosti: predšolski otroci, osnovnošolci, srednješolci, študenti, odrasli in starejši ter uporabniki s posebnimi potrebami (osebe z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, starejši in ostareli ter bolni)« (Kosovelova knjižnica Sežana, 2024-b, str. 3).
Oblikovanje posebne zbirke Nekaj posebnega je eden izmed pristopov, s katerimi Kosovelova knjižnica Sežana želi približati branje vsem uporabnikom z bralnimi težavami ter jim olajšati dostop do za njih ustreznega in razumljivega gradiva. Ideja za zbirko je nastala na podlagi dolgoletnih izkušenj z različnimi obiskovalci knjižnice, ki se soočajo s težavami pri branju. Kosovelovo knjižnico Sežana redno obiskujejo uporabniki varstveno delovnih centrov in socialno varstvenih zavodov (odrasli s posebnimi potrebami), ki imajo specifične bralne zahteve. Zanje knjižnica od leta 2011 vsako leto organizira Magajnovo bralno značko, s katero jim preko pravljic in ljudskih zgodb približuje branje. Pri izboru ustreznega gradiva, ki mora biti vsebinsko in oblikovno prilagojeno njihovim potrebam, pa smo se pogosto soočali s težavami. Uporabniki teh zavodov knjižnico obiskujejo tudi, ko se bralna značka ne izvaja.
Po prilagojenem gradivu pogosto povprašujejo tudi otroci in odrasli z disleksijo, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, osebe z nevrološkimi boleznimi, gibalno ovirani, starejši, ki zaradi različnih razlogov težko berejo običajna besedila, ter tudi uporabniki, ki slovenski jezik slabše poznajo ali se ga še učijo (tujci, priseljenci, pripadniki manjšinskih skupnosti …). Gradivo, ki smo ga pred oblikovanjem zbirke Nekaj posebnega lahko ponudili tem uporabnikom, je bilo po številu zelo omejeno. Poleg tega ga je bilo potrebno vsakič posebej iskati v katalogu in na knjižnih policah. Cilj knjižnice je bil ustvariti zbirko, v kateri bo prilagojeno gradivo zbrano na enem mestu in zlahka dostopno.
