Prva poskusna vožnja
27. aprila 1846 je gradbeno vodstvo Južne železnice z vrhovnim inženirjem dr. Carlom pl. Ghego na čelu opravilo poskusno vožnjo od Maribora do Celja. Prvo vožnjo ...
27. aprila 1846 je gradbeno vodstvo Južne železnice z vrhovnim inženirjem dr. Carlom pl. Ghego na čelu opravilo poskusno vožnjo od Maribora do Celja. Prvo vožnjo ...
Progo Gradec–Celje so uradno odprli za javni promet na binkoštno nedeljo, 2. junija 1846. Na otvoritvi so se zbirale množice ljudi od vsepovsod, ki so otvoritveni ...
V Celju so bili, podobno kot v Mariboru in Ljubljani, železniška postaja in pripadajoči objekti zgrajeni izven takratnega pozidanega mestnega območja. Železnica ...
Med gradnjo proge do Celja so že proučevali teren od Celja proti Ljubljani. Med predlaganimi rešitvami je bila sprejeta trasa, ki je vodila ob toku reke Savinje ...
Gradnja proge Celje–Ljubljana je bila zaradi ozkega prostora v dolini rek Savinje in Save izjemno zahtevna in zamudna. Na trasi med Celjem in Zidanim Mostom so zgradili ...
Progo med Celjem in Ljubljano so uradno odprli 16. septembra 1849. Slavje se je začelo na praznično okrašenem celjskem kolodvoru. Ob 10. uri dopoldne je lokomotiva ...
Vse postaje od Celja do Ljubljane so bile okrašene s cvetjem, slavoloki in z zastavami. Nadvojvoda je na vseh postajah izstopil in pregledal častne straže narodne ...
S prihodom železnice je Ljubljana utrdila svoj položaj najpomembnejšega prometnega in trgovskega središča na Slovenskem. Vozovi, ki so doslej tovorili blago od Trsta ...
Celje je bilo na začetku 19. stoletja majhno provincialno mesto, kjer je vsa gospodarska dejavnost slonela na obrti in trgovini, izgradnja proge Dunaj−Trst pa je ...
Gospodarski razvoj in povečano število prebivalstva sta spodbudila tudi gradbeno dejavnost v mestu. Novi gradbeni predpisi so v mestnem jedru zahtevali gradnjo vsaj ...