Nadaljevanje gradnje
Med gradnjo proge do Celja so že proučevali teren od Celja proti Ljubljani. Med predlaganimi rešitvami je bila sprejeta trasa, ki je vodila ob toku reke Savinje ...
Med gradnjo proge do Celja so že proučevali teren od Celja proti Ljubljani. Med predlaganimi rešitvami je bila sprejeta trasa, ki je vodila ob toku reke Savinje ...
Gradnja proge Celje–Ljubljana je bila zaradi ozkega prostora v dolini rek Savinje in Save izjemno zahtevna in zamudna. Na trasi med Celjem in Zidanim Mostom so zgradili ...
Progo med Celjem in Ljubljano so uradno odprli 16. septembra 1849. Slavje se je začelo na praznično okrašenem celjskem kolodvoru. Ob 10. uri dopoldne je lokomotiva ...
Vse postaje od Celja do Ljubljane so bile okrašene s cvetjem, slavoloki in z zastavami. Nadvojvoda je na vseh postajah izstopil in pregledal častne straže narodne ...
S prihodom železnice je Ljubljana utrdila svoj položaj najpomembnejšega prometnega in trgovskega središča na Slovenskem. Vozovi, ki so doslej tovorili blago od Trsta ...
Celje je bilo na začetku 19. stoletja majhno provincialno mesto, kjer je vsa gospodarska dejavnost slonela na obrti in trgovini, izgradnja proge Dunaj−Trst pa je ...
Gospodarski razvoj in povečano število prebivalstva sta spodbudila tudi gradbeno dejavnost v mestu. Novi gradbeni predpisi so v mestnem jedru zahtevali gradnjo vsaj ...
V drugi polovici 19. stoletja je postalo Celje tudi pomembno turistično središče. V »Biser na Savinji«, kot so mesto imenovali, so prihajali številni gostje, da ...
Za razvoj industrije v Celju in regiji so bila ključna tudi nadaljnja izpopolnjevanja železniškega omrežja. Leta 1856 je Mihael Vošnjak, takrat še mlad tehnik pri ...
Skrb za ohranjanje železniške zapuščine, ki predstavlja del naše širše kulturne dediščine, je ključnega pomena za oblikovanje naše kulturne in s tem nacionalne identitete. ...