Regija: Celjska pokrajina

V času 1. svetovne vojne je stanje železnice bilo dobro, saj je vojska v Konjicah postavila velika vojaška skladišča. Po koncu 1. svetovne vojne je bila proga v ...

O gostoti prometa ne moremo govoriti. Pred prvo svetovno vojno je bil vozni red le tri pare vlakov dnevno. Bili so kot mešani vlaki, ki so skupaj prevažali tovor ...

Stanje tovornih vagonov je bilo odvisno od potrebe drugih železnic Štajerskih deželnih železnic. Vagoni so bili v večini majhni, dvoosni, opremljeni z drsnimi ležaji ...

Potniki, ki so na vlak vstopili v Poljčanah, so do Slovenskih Konjic potrebovali 58 minut. Nazaj so prišli hitreje, za vožnjo so potrebovali tri minute manj kot ...

Na železnici je bilo v začetku zaposlenih devet ljudi. Njihova plača je bila od 420 do 660 goldinarjev na leto. Najmanj so prejemali progovni delavci, in sicer le ...

Na začetku je zagon in gorečnost za vsako stvar velika, a okoliščine prinesejo, da se včasih stvari obrnejo drugače, kot bi se morale. Sprva so bila pričakovanja ...

Sprva je proga tekla le do Slovenskih Konjic. Najprej so progo podaljšali iz Slovenskih Konjic do Radane vasi, in sicer leta 1916. Zgrajena je bila predvsem zaradi ...

Ko je neka stvar izvedena ali na novo odkrita, se v vsakem od nas zbudi veselje. Kako tudi ne, če po vloženem trudu končno nekaj dosežemo. Tako je dokončna izdelava ...

Prvotna proga je potekala od Poljčan do Slovenskih Konjic. Gradbena dela je izvajalo podjetje ing. Ludvika F. Miglitscha in pogleški graščak Franc Posek. Oba sta ...

Natančna dolžina prvotne proge je merila 14,96 kilometrov (gradbena dolžina). Operativna dolžina proge pa je bila 14,7 km. Takratna hitrost vlaka je dosegala 25 ...