Mestna knjižnica Ljubljana, Slovanska knjižnica, vas 19. maja 2015 ob 19. uri vabi na odprtje domoznanske razstave o ljubljanski soseski Savsko naselje. Razstavo so pripravili bibliotekarji mag. Teja Zorko, mag. Gašper Hudolin in Jelka Golli v sodelovanju s stanovalci naselja in drugimi partnerji. Odprtje razstave se bo zgodilo na Einspielerjevi 1, v zgradbi, kjer domujeta Knjižnica Bežigrad in Slovanska knjižnica.
Razstava se loteva nekdanje in sedanje podobe ter kulturne dediščine ljubljanske soseske Savskega naselja, ki se imenuje po bližini Save. Gre za eno izmed večjih stanovanjskih sosesk, nastalih v povojnih letih kot delavsko naselje. Za zgodovino Ljubljane je pomembno, da je naselje (nekdaj tudi Savska kolonija) prvo organizirano blokovsko stanovanjsko naselje, zgrajeno po drugi svetovni vojni. V tovrstnih soseskah danes prebiva polovica vseh meščanov in so za Ljubljano vitalnega pomena.
V njem so prvič načrtovali tudi zunanje proste površine s širšega stališča uporabnega stanovanjskega okolja: največje kvalitete Savskega naselja so vidna urbanistična prizadevanja za vzpostavitev človeku prijaznega okoliša, ki jo kažejo zlasti bogate zelene površine in nasaditve številnih dreves. Takole piše o njem l. 1965 Jože Javoršek: »Ko se začne Topniška ulica obračati proti Linhartovi, zagledamo pravo pravcato velemesto. Vtis, da gre za pomoto in da sanjamo, je popolnoma upravičen. A vendar nekatera znamenja, na primer znamenje netrdnosti, pričajo, da smo v Ljubljani … Velemestni dih, ki tu veje, nastaja zaradi nenavadne resnice, da v tem, razmeroma majhnem predelu, ni nobene stavbe s kakšnim drugim duhovnim obrazom, temveč so vse čisto moderne.« (Vodnik po Ljubljani, 1965, Založba Obzorja, Maribor)
Še danes naselje ohranja naravnanost za prihodnost in skrb za urbano urejeno okolje. Tako v njem deluje Društvo Prostorož z urbanimi ambientalnimi intervencijami pri urejanju in uporabi javnih površin. Tu se nahaja tudi Društvo Mladi hišni prijatelji, ki želi po načelih socialnega podjetništva mladim z manj priložnostmi iz lokalnega okolja omogočiti vstop v družbeno življenje in skrbeti za trajnostni razvoj skupnosti.
V skrbi za lokalno dediščino in domoznanstvo prikazuje razstava naselje od začetkov, njegov razvoj, družabno življenje, predmete, ki danes niso več v uporabi, stare fotografije iz družinskih albumov, spominke, pričevanja in zapise, zanimivosti stanovalcev naselja.
