skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

18. marca 1971 je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici umrla Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Iz domoznanske Kamre na današnji dan …
18. marca 1971 je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici umrla Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Rodila se je 12. oktobra 1904 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.  

Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala.

Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici.

Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem.

Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika.

Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvoritvi nove Knjižnice Makse Samsa (2001) in ob trideseti obletnici njene smrti je knjižnica izdala zbirko vseh njenih doslej objavljenih pesmi z naslovom Živela sem za pesem. Leta 2004 ob 100-letnici rojstva pesnice in 40-letnici delovanja Knjižnice Makse Samsa je skladatelj Bojan Glavina uglasbil Samsine pesmi. Krstno so bile izvedene 9. oktobra 2004 na glasbeno literarnem večeru, isti dan so tudi odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši pesnice.

Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/samsa-maksa/

Avtorica gesla: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa

Priporoočamo tudi: Pesnica Maksa Samsa

Fotogalerija

Možnost filtriranja

Iskanje

Tip vsebine

Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije
Kategorije

Izbira pokrajine


2008 - 2024 © Portal KAMRA, Izdelava: TrueCAD d.o.o.