Letos bo minilo 170 let od rojstva pisatelja, notarja in politika Janka Kersnika (4. september 1852, Brdo pri Lukovici, † 28. julij 1897, Ljubljana).
Janko Kersnik velja v slovenski književnosti za utemeljitelja poetičnega realizma, pomemben pa je tudi kot naš prvi podlistkar. Prvi obsežnejši roman Na Žerinjah je začel snovati leta 1875. Objavil ga je v Jurčičevi Slovenski knjižnici. S tem leposlovnim delom se je uveljavil med slovenskimi pisatelji. Po smrti Josipa Jurčiča, ki je bil njegov prijatelj, je Kersnik dokončal roman Rokovnjači. Iz življenja na podeželskih gradovih je v Ljubljanskem zvonu objavil novelo Lutrski ljudje in roman Rošlin in Verjanko, iz življenja trške in malomeščanske gospode pa romana Ciklamen, Agitator in povest Gospod Janez in Jara gospoda. Kmečko življenje je orisal v povestih Testament in Očetov greh. Posebno se je uveljavil v krajših slikah iz kmečkega življenja: Ponkrčev ata, Rojenice, V zemljiški knjigi, Mačkova očeta, Mohoričev Tone, Otroški dohtar, Kmetske slike in Mamon. Uspešen je bil tudi v daljših ljudskih povestih: Kako je stari Molek tatu iskal, Znojilčevega Marka božja pot, Za čast, Rejenčeva osveta. Blizu pa mu je bil tudi humor, ki ga je pokazal v šaljivkah: Dva adjunkta, Nova železnica, Dohtar Konec in njegov konj in Kolesarjeva snubitev. Vabljeni v knjižnico dr. Jakob Zupana v Šentvid pri Lukovici na ogled in izposojo Kersnikovih del.
