Izjemen slovenski kartograf in geograf je umrl 29. 5. 1871 na Dunaju.
Blaž Kocen (tudi Blasius Kozenn) se je rodil 24. januarja 1821 na Hotunju pri Ponikvi v današnji občini Šentjur.
V Celovcu je doštudiral teologijo in več let služboval kot duhovnik. Leta 1849 je začel poučevati matematiko in fiziko na celjski gimnaziji, kasneje pa za to pridobil ustrezno izobrazbo na Fizikalnem inštitutu na Dunaju. Poučeval je še v Ljubljani, Gorici in Olomoucu. Pri 49 letih se je predčasno upokojil in se izpopolnjeval v kartografiji in geografiji.
Najbolj znani so njegovi atlasi. Njegov prvi atlas (Schul-Atlas, 1861) je bil za srednješolce. Za časa življenja je izdal kar 56 atlasov (v nemščini, češčini, poljščini in madžarščini), skupno pa preko 200 različnih izdaj in ponatisov, v nekaj milijonih izvodov. Izdal je še druge atlase in strokovna dela, učbenike ter stenske in ročne zemljevide. Še dandanes na Dunaju izhajata Neuer Kozenn Atlas in Kozenn Atlas.
Bil je zaveden Slovenec; že v prvi atlas, ki je bil v nemščini, je vključil karto alpskih dežel z mejami po geografu in zgodovinarju Czörnigu ter slovenskimi imeni naselij spodaj v kotu. V atlas iz leta 1875 je dodal posebno karto slovenskih dežel z dvojezičnimi krajevnim imeni.
Srečeval se je z mnogimi znanimi osebnostmi. Martin Slomšek je bil njegov sokrajan. Na Dunaju je bil sošolec pionirja genetike Čeha Gregorja Johanna Mendla, le nekaj let za njim pa je tam študiral Jožef Stefan. V Ljubljani je med drugim poučeval Frana Erjavca, v Gorici pa Simona Gregorčiča.
(Vir: Blaž Kocen: 1821-1871: življenje in delo očeta Kocenovih atlasov)
