Cerkev na Ptujski Gori velja za najlepšo gotsko stavbo na Slovenskem. France Stele je zapisal, da je ptujskogorska cerkev odlično umetniško delo, ki po svoji lepotni pomembnosti ne zaostaja za duhovno pomembnostjo romarskega kraja.
Zunanjščino cerkvene stavbe obstopajo trikrat stopnjevani oporniki, predirajo pa visoka dvo-, tro- in štiridelna šilasto zaključena okna z bogatim krogovičjem. Na severni strani, ki zaradi neprijaznega vremena in zimskih viharjev ni predrta z okni, se k prezbiteriju naslanja nadstropna zakristija, na jugu pa se k cerkvi prislanja baročna kapela Frančiška Ksaverja, postavljena v spomin na kugo, ki je razsajala leta 1682 in pomorila več sto ljudi. Včasih je bil na mestu te kapele južni vhod v cerkev, ki ga je pokrivala kiparsko obdelana lopa.
Na zahodnem pročelju je glavni portal in vhodna veža, ki ju krasijo kamniti reliefi. V luneti portala je od leta 2000 naprej bronast relief Marije Zavetnice s plaščem, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Gre za nadomestek prvotnega reliefa Marije Zavetnice s plaščem, ki so ga v 17. stoletju postavili na glavni oltar. Gojkovič je izdelal tudi današnja bronasta vrata. Na desnem vratnem krilu je avtor upodobil papeža Janeza Pavla II., na levem pa škofa Antona Martina Slomška, kot spomin na prihod papeža v Slovenijo in na razglasitev škofa Slomška za blaženega. Zahodno pročelje je tesno povezanano z lično kamnoseško obdelanim oktagonalnim zvonikom. Današnji zvonik je precej nižji od prvotnega, ki se je delno porušil med leti 1487 in 1491 zaradi požara po udaru strele. Njegova s pločevino krita streha je piramidasta, v baročni dobi je bila čabuljasta, pred porušitvijo pa je bil zvonik verjetno pokrit s kamnom.
