Široka razgledanost, zrelost in kulturnost se navkljub mladosti kaže prav tako v njegovih krajših zgodbah, ki so s seboj prinašala tudi globoka sporočila.
Primer tovrstne zgodbe je na primer žalostna pripoved Podgorska Anica –o bolehni Anici, ki je od pozne jeseni počasi venela, a verjela je v ozdravitev, se veselila birme in pomladi, ko bo spet sedla pod jablano ter v objemu čistega zraka, vonja cvetlic in petja ptic premagala bolezen. A tisti trenutek pod jablano je bil njen zadnji.
Mirosláva je zanimala tudi kulturna zgodovina, kar ponazarja zapis o Starinah Železnih in Salajskih Slovenov, kjer predstavi ta izrazito dragocen rokopis, za katerega si želi, da bi se prebral v vsaki hiši med Müro in Rabo ter da bi bil shranjen v za to primerni ustanovi, kot je recimo muzej. Če spomnimo, je ta fragment iz zgodovine ogrskih Slovencev leta 1914 v Časopisu za zgodovino in narodopisje objavil Josip Gruden.
