Miran Jarc je bil rojen 5. julija 1900 v Črnomlju.
Družina se je zaradi očetove uradniške službe večkrat selila iz kraja v kraj in tako so Jarčevi prišli tudi v Novo mesto, kjer je Miran obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi leta 1918 je vpisal študij jezikov v Zagrebu in po ustanovitvi ljubljanske univerze leta 1919 študij nadaljeval v Ljubljani, a ga ni končal. Leta 1923 je opravil enoletni abiturientski tečaj ter vse do leta 1942 delal kot bančni uradnik v Kreditni banki v Ljubljani. Miran Jarc je veljal za samotarsko osebnost, za otožno zamišljenega samohodca, ki je poleg svoje globoke vere v umetnost na piedestal življenja postavil tudi brezpogojno ljubezen in družino. V zakonu s sestrično Zinko Zarnik sta se jima rodili hčeri Eka (Terezija) in Marija. Ženi je posvetil številne ljubezenske pesmi in pisma, hčerkama pa obsežno kroniko o Eki in Mariji, torej dnevniške zapiske o njunem otroštvu, odraščanju, vzgoji in družinskem življenju.
V drugem letu vojne vihre, med junijskim policijskim lovom v Ljubljani, je bil kot član Osvobodilne fronte aretiran in obsojen na internacijo v Italiji, a partizani so vlak z ujetniki ustavili pri Verdu nad Vrhniko. Nato je Jarc odšel v partizane, a že 24. avgusta istega leta padel med roško ofenzivo. Kočevski rog je dvainštiridesetletnemu umetniku, iskalcu resnice in lepote, postal njegovo zadnje domovanje.
V drugem letu vojne vihre, med junijskim policijskim lovom v Ljubljani, je bil kot član Osvobodilne fronte aretiran in obsojen na internacijo v Italiji, a partizani so vlak z ujetniki ustavili pri Verdu nad Vrhniko. Nato je Jarc odšel v partizane, a že 24. avgusta istega leta padel med roško ofenzivo. Kočevski rog je dvainštiridesetletnemu umetniku, iskalcu resnice in lepote, postal njegovo zadnje domovanje.
