Košičevo zanimanje za zgodovino je prav tako obrodilo bogate sadove.
Vsled njegovega zanimanja za zgodovino prekmurskih Slovencev so tako nastala tri dela, eno v madžarščini in dve v prekmurščini:
– Vannak-e Magyar országban Vandalusok (v prevodu Ali so na Madžarskem Vandali) je njegovo prvo delo, v katerem je sicer zmotno dokazoval, da so Slovenci na Madžarskem potomci Vandalov. Tedaj je bilo namreč to razširjeno mnenje in v to je začel verjeti tudi Košič, vendar je kaj kmalu prišel do prave teorije o potomstvu svojih prednikov. Članek je bil objavljen v reviji Tudományos Gyűjtemény leta 1827 kot reakcija na spis iz o Panoniji sombotelskega zgodovinarja, profesorja in duhovnika Lajosa Bitnitza, ki v tem spisu (objava v isti reviji leta 1819) omenja tudi slovenski značaj prekmurskih Slovencev,
– Starine železnih ino salajskih Slovenov, ki so sicer ostale v rokopisu, so pa bile objavljene posthumno leta 1914 (objavil Josip Gruden v Časopisu za zgodovino in narodopisje). Ta zgodovinski spis je tudi njegovo najpomembnejše delo, s katerim je vsem svojim zanamcem podaril študijo trajne veljave.
– Zgodbe vogrskoga kralestva (1848), ki so njegovo zadnje delo. Gre sicer za zgodbe o madžarski zgodovini, a omenja tudi dogodke, ki so v povezavi s prekmurskim ozemljem.
Literatura:
Novak, Vilko. Delo Jožefa Košiča. Stopinje, 5/1976, 19-22.
Košič in njegov čas: zbornik razprav o Jožefu Košiču (ur. Z. Zorko, M. Bajzek in S. Lukač) (1994). Budimpešta: Košičev sklad, 1994.
