Preživeli prostovoljci španske državljanske vojne so bili po drugi svetovni vojni dejavni v Jugslovankem Združenju bivših španskih borcev.
Po koncu druge svetovne vojne je bilo živih še okrog 95 slovenskih prostovoljcev – španskih borcev. Na posvetu 4.10.1954 so v Lendavi ustanovili slovensko sekcijo bivših španskih borcev, sporazumno z Udruženjem španskih borcev v Beogradu in glavnim odborom ZB LRS. Na konferenci naslednje leto pa so sprejeli sklep, da se celotna organizacija španskih borcev priključi Zvezi borcev NOV. V sekcijo so bili vključeni vsi španski borci. Imeli so predsednika in svoj odbor. Obujali so spomine in jih prenašali na mlajše rodove. Predvsem so hodili po šolah in jim pripovedovali o svojih izkušnjah iz vojnih dni. Opisovali so svoje spomine iz Španije, izdajali knjige na temo španska državljanska vojna. Skrbeli so za materialno stanje svojih soborcev in jim poskušali omogočiti boljše eksistenčne pogoje. Sekcija je vsako leto organizirala družabna srečanja v raznih krajih po Sloveniji. Združenje je organiziralo tudi kongrese po različnih mestih bivše Jugoslavije, kjer so se srečevali udeleženci mednarodnih brigad v Španiji. Poglavje prikazuje dokumente, ki se nanašajo na delovanje Združenja španskih borcev – še zlasti slovenske sekcije.
