Ohranjanje spomina na španske borce

Podelitev domicila bivšim slovenskim prostovoljcem španske republikanske vojske ima svojo zgodovinsko podlago v povezanosti delavskega gibanja na Slovenskem, ki so ga prispevali Slovenci v Španiji zoper fašizem. Eno njegovih najpomembnejših revolucionarnih oporišč so bili prav Revirji. Med slovenskimi prostovoljci v Španiji je bilo tudi 38 Revirčanov. Skupščina občine Hrastnik je zato slovenskim prostovoljcem španske republikanske vojske 18. junija podelila domicil. Skupščina občine Trbovlje je 31. maja 1974 podelila domicil republiškemu odboru slovenskih prostovoljcev v Španiji. Skupščina občine Zagorje ob Savi je slovenskim prostovoljcem španske republikanske vojske 18. junija 1974 podelila domicil.

Po španskih borcih so imenovane naslednje ulice in trgi:

– Beblerjev trg (v mestni četrti Moste – Polje); imenovan je bil leta 1980.
Dr. Aleš Bebler je bil pravnik, publicist, predvojni revolucionar in komunist v vodstvu KPS, španski borec, med NOB v vodstvu KPS in NOV, po osvoboditvi je bil družbenopolitični delavec in poslanik SFRJ, nosilec partizanske spomenice 1941, narodni heroj.

– Cesta španskih borcev (v mestni četrti Moste – Polje), imenovana leta 1980.
Na tej cesti so se pred vojno skrivoma sestajali nekdanji španski borci, domačini.

– Cimermanova ulica (v mestni četrti Moste – Polje), imenovana leta 1980.
Anton Cimerman je bil rojen leta 1911 v Polju pri Ljubljani. Bil je predvojni revolucionar in komunist, španski borec. Ubit je bil v nemškem taborišču Gussen pri Mathausnu.

– Koleševa ulica (v mestni četrti Vič – Rudnik), imenovana leta 1982.
Viktor Koleša je bil rojen leta 1884 v Glagovici pri Stični, utonil je v reki Savi pri Zagrebu leta 1945. Bil je kovinar in med organizatorji JSDS, KSJ za Slovenijo. Med letoma 1929 – 1930 je bil organizacijski sekretar biroja CK KSJ, španski borec.

– Rozmanova ulica (v mestni četrti Center), imenovana leta 1952.
Franc Rozman Stane se je rodil v Pirničah pri Ljubljani. Izučil se je za peka. Bil je predvojni revolucionar in komunist, španski borec. V času NOB je bil komandant glavnega štaba NOV. Leta 1944 je bil smrtno ranjen v Petrovi vasi pri Črnomlju. Dobil je tudi naslov narodnega heroja.

– Trg komandanta Staneta (v mestni četrti Šiška), imenovan je bil leta 1968.

Po španskih borcih pa se imenuje tudi kulturni dom, ki so ga bivši španski borci dobili šele leta 1981 v takratni občini Moste – Polje, kot svoj domicil z imenom »Kulturni dom Španski borci«. Sekcija bivših španskih borcev Slovenije je dala pobudo, da se v Sloveniji postavi obeležje, ki bi spominjalo na čas španske državljanske vojne in borbe zoper fašizem. S tem bi se Slovenci lahko oddolžili spominu na 533 Slovencev, ki so aktivno sodelovali v španski vojni. Zgradbo je projektiral ing. arh. Oton Jugovec, svečana otvoritev pa je bila 4. 7. 1981. Ta dom je bil od leta 1991 večkrat tema vročih debat in zaradi tega so menjali njegovo ime. Leta 1998 se je preimenoval v »Kulturni hram Moste«, leta 1999 je ponovno dobil novo (staro) ime »Kulturni dom španski borci«, leta 2004 pa se je preimenoval v »Gledališče za otroke in mlade Ljubljana«. Torej ime »Kulturni dom Španski borci« nosi samo še »hiša«, na kateri je spominska plošča z napisom »Kulturni dom Španski borci«. Glede preimenovanja in političnih igric okoli imena kulturnega doma je generalmajor Marijan Kranjc v Vojnozgodovinskem zborniku zapisal: »Med španskimi borci je bila le četrtina pripadnikov KPS ali KP Španije, kar potrjuje domnevo, da je šlo za rodoljubno solidarnostno pomoč, kot pa za nekakšno komunistično poslanstvo. Če me spomin ne vara, pa so nekaj podobnega trdili nekateri ljubljanski poslanci, ko so pred leti glasovali za ukinitev imena »Dom španskih borcev. Enostavno so pljunili na 533 slovenskih domoljubov, ki so 1936 odhiteli na pomoč španskemu ljudstvu v boju proti porajajočemu se fašizmu! Prav zaradi tega je pomembno, da ne pozabimo svojih prostovoljcev in jih uvrstimo tja, kamor bojevniki sodijo – k slovenski vojaški inteligenci.«

V čast španskim borcem pa so tudi odkrivali spomenike in spominske plošče. Tako so v Vidmu ob Ščavnici 24. 10. 1982 odkrili spomenik železničarjem španskim borcem ob 40-letnici španske državljanske vojne. V Kopru so 18. 5. 1980 odkrili spomenik letalcu v španski državljanski vojni Jožetu Križaju. Rodil se je 13. 3. 1911 na Krasu in umrl v letalski nesreči 8. 10. 1948. Bil je slovenski pilot in španski borec. Spomenik so postavili tudi Francu Rozmanu Stanetu, v Ljubljani leta 1972 in v Novem mestu. V Kopru pa so odkrili spominsko ploščo v spomin španskim borcem iz slovenske Istre, 30. 12. 1977.

Viri:

– Domicili v slovenskih občinah: revolucionarna izročila, Skupnost slovenskih občin, 1981, str. 127, 711, 776

– Ljubljanske ulice, Ljubljana, 1980

– Vojnozgodovinski zbornik, št. 6, 2001, str. 181-182

– Dnevnik, 23. 10. 1982

– Arhiv Španski borci, Knjižnica Jožeta Mazovca