Vsebino predstavlja zgodba z naslovom Kako sem prišel na Jesenice, ki jo je napisal Todosja Lazarov in je objavljena v knjižici Kako so se ne Jesenice včasih priseljevali.
To je pričevanje Todosje Lazarova, ki se je iz rodne vasi pri Titovem Velesu v Makedoniji odpravil v Slovenijo in si poiskal delo v železarni na Jesenicah, kjer danes živi. Po odsluženem vojaškem roku je zbral denar za pot in se odpravil s trebuhom za kruhom na Jesenice. Naselil se je v delavskih barakah v Soteski v Bohinju, kjer je spoznal svojo bodočo ženo. Zaposlil se je v železarni in postal pomočnik pri elektropeči. Ob delu je nadaljeval s šolanjem na Delavski univerzi Jesenice, uspešno zaključil srednjo ekonomsko šolo in študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1975 sta se z ženo iz Bohinja preselila v stanovanje na Jesenicah, kjer sta se jima rodila tudi otroka. Upokojitev je dočakal v obratu elektro peč jeklarne na Koroški Beli. Avtor zgodbo zaključi z dvema železarskima anekdotama. Dokument vsebuje tudi fotografije mesečne vozovnice Todosja Lazarova iz leta 1975, tovarniške izkaznice Todosja Lazarova iz leta 1972 in fotografijo Todosje Lazarova s soprogo ob odprtju jeklarne 2 leta 1987. Fotografije so last Todosje Lazarova.
