Vsebino predstavlja zgodba Temni časi moje mladosti in svetlejše obdobje moje zrelosti, ki jo je napisal Nusret Gluhić in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenice včasih priseljevali.
To je pričevanje Nusreta Gluhiča, ki ga je trnova življenjska pot iz majhne vasi pri Zenici v Bosni in Hercegovini vodila s trebuhom za kruhom v Slovenijo. Tu se je zaposlil na Geološkem inštitutu, kjer so ga ponovno poslali na delo v Bosno. Po hudih težavah, ki jih je imel na delovnem mestu s političnimi predstavniki prejšnjega režima, je odšel na delo v Nemčijo. Od tam sta se z ženo po dobrem letu vrnila v Bosno zaradi rojstva otroka, ki je po porodu umrl. Poleti 1982 sta z ženo ponovno odšla v Slovenijo in se naselila na Jesenicah, kjer si je poiskal delo kot nekvalificiran delavec v železarni. Leta 1986 mu je uspelo dobiti delovno mesto pri Slovenskih železnicah, ki je ustrezalo njegovi izobrazbi. Danes z družino živi na Jesenicah. Dokument vsebuje tudi fotografijo Nusreta Gluhića na Bledu okoli leta 1985, ki je last Nusreta Gluhića.
