Po smrti trgovca Tišlerja je njegovo trgovino prevzel njegov sin, vdova pa se je pred 1. sv. vojno omožila s trgovcem Demšičem in tako svojemu sinu ustvarila neposredno konkurenco.
Demšičeva sta zgradila hišo z balkonom, kjer sta imela trgovino z mešanim blagom. V njej sta bila vedno zaposlena dva trgovca in en vajenec. Demšičeva je bila kot ena najbolj cenjenih kuharic v trgu nepogrešljiva na vseh večjih prireditvah (nova maša, poroka kakega pomembneža). Balkon Demšičeve hiše je postal znamenit zaradi političnih govorov in agitacij, prebivalcem trga pa se je najbolj vtisnil v spomin govor tedanjega župana Josipa Skaza, ki je leta 1918 po koncu prve svetovne vojne z balkona nagovoril množico navzočih. Po letu 1945 je bila v hiši dolgo časa edina velenjska pekarna; tu so kruh kupovali, a pogosto so gospodinje (tudi žene rudarjev iz blokov v Novem Velenju) zjutraj nosile na peko testo, ki so ga same zamesile doma, popoldne pa prišle po svoj hleb kruha.
