Franc Ivanocy se je kot Franc Kodila rodil 25. avgusta 1857 v Ivanovcih kot edini sin Adama Kodile in Rozalije, roj. Hujs.
Priimek Ivanocy (tj. Ivanovski) je prevzel v času bivanja in šolanja v Köszegu, po svojih prednikih duhovnikih: Adam Kodila – Ivanocy (1756-1824), Matija Kodila – Ivanocy (1781-1841), Jožef Kodila – Ivanocy (1842-1903) itd.
Ivanocy si je kot zgleden, pobožen in učen duhovnik veliko prizadeval za obnovitev verskega življenja v svoji župniji in v vsej dekaniji. Poleg tega pa je izjemnega pomena njegovo kulturno, versko in politično udejstvovanje, kakor tudi njegovo slovstveno delo, saj je veliko pozornost namenil družbenim in političnim vprašanjem v svojem okolju in se aktivno ukvarjal s vprašanji vezanimi na Slovensko krajino in madžarsko državo.
V tišinska leta, kjer je kot duhovnik služboval 24 let, sodi Ivanocyjevo najbolj intenzivno delo na verskem, pastoralnem in kulturnem področju, predvsem njegova neusmiljena borba za pravice slovenskega jezika v cerkvi, v šoli in tisku. V njegovem času je namreč postajal madžarski pritisk, ki se je postopoma stopnjeval odzačetka 19. stoletja, vse hujši.
Tako je spisal knjižico Pobožnost Srca Jezušovega (1892), priredil novo izdajo med katoliškimi Prekmurci najbolj razširjene Molitvene knige (Radgona, 1904), ustanovil Društvo najsvetlejšega Srca Jezušovoga (1895), ki je začelo leta 1904 izdajati Kalendar z nabožno, praktično, pripovedno in narodopisno vsebino. Z njegovim sodelovanjem se je 1906 ustanovil prav tako nabožni mesečnik Nevtepeno poprijeta Devica Marija pod uredništvom J. Klekla, s pomočjo Petera Kolarja je izdal za normalne šole prevod Gerelyjeve Male biblie z kejpami ali Zgodbe zveličanja za malo dečico (za I.—II. razred, Sombotel, 1897, 2. nat. 1898; za III.—V. razred 1898) ter širil med ljudstvo nabožne knjige, posebno Mohorjeve.
Posebno poglavje zajema seveda Ivanocyjev neomajen boj za slovenstvo. Socialno, politično in kulturno življenje prekmurskih Slovencev je bilo tistega časa na zelo nizki ravni. Pri obrambi pravic slovenskega naroda so stali Ivanocyju ob strani Jožef Klekl st., Ivan Baša, Jožef Klekl ml., Jožef Sakovič in drugi narodno zavedni duhovniki. Toda vsi ti, ki so skušali v narodu oživljati narodno zavest, so bili pogosto zasledovani in kaznovani, tudi dr. Ivanocy je bil deležen ostrih opazk in ukrepov. Prav zato je edinstvenega pomena njegov izrazit boj za slovenstvo in obrambo pravic slovenskega naroda v Prekmurju.
