Prejšnji naslovi: Vrhnika 129 (1890); Vrhnika 112 (1914); Stara cesta 18 (1934)
Domače ime: Bec (1914); Síkyta
Lastniki: Jakob Petckouschek (1824); Tomhas Petkouscheg (1838); Gregor Petkovšek (1870); Mathäus Petkovšek (1879); Martin Klemenčič (1910); Andrej Grampovčan (1913); Ivana Grampovčan (1934)
Konec 19. stoletja je bil gospodar hiše Matevž Petkovšek, rojen 29. 8. 1851 na Vrhniki. Z ženo Franco, rojeno 27. 2. 1852, prav tako Vrhničanko, sta imela hčer Marijo, rojeno 3. 8. 1876; z njimi pa je živela še gostja Marija Pišler (25. 8. 1846–30. 11. 1895).
Pred prvo svetovno vojno so v stavbi, katere lastnik je postal mizarski mojster Martin Klemenčič z ženo Terezijo, oba rojena leta 1877, stanovali tudi vajenca, štirinajstletni Alojz Novak in petnajstletni Janez Lukančič, potem brivec Franc Cehulič ter delavec Lovro Corn, kasneje pa še davčni upravitelj Josip Golob.
»V gradbenih spisih iz leta 1912 je ohranjena namera Martina Klemenčiča za postavitev zidu in delnega kritja prostora na njegovem dvorišču na meji z Grampovčanovo hišo. Klemenčič kot razloge navaja, da hrani Grampovčan v svoji kleti bencin, petrolej, žveplenke in drugo gorljivo trgovsko blago, v hiši pod streho pa drva in žehtnico, medtem ko ima sam v svoji mizarski delavnici poleg obdelovalnega lesa tudi bencinski motor. Okoliščine za vnetja požara pri eni ali drugi hiši so dovolj velike in zid bi preprečil širjenje uničujočega ognja. Občinska uprava je prošnjo zavrnila, ker bi omenjena gradnja onemogočila gašenje morebitnega požara in vsipavanje snega z Grampovčanove strehe.«
Tudi ta hiša je prešla v last Andreja Grampovčana, ki je leta 1913 pripadajoče gospodarsko poslopje predelal v skladišče za trgovino in vrt.
Od njega je majhno pritlično hišo kupila gospa Ivana Síkyta (1880–1917), rojena Istenič iz Podgore, ki je pred tem živela ob potoku Bela pod Rogljevo hišo. Njen mož je bil Čeh Jozef Síkyta (1880–1959), ki je po končanem šolanju za usnjarja moral za najmanj tri leta v tujino »v fremd«, da je spoznal življenje v svetu. Tako je prišel na Vrhniko in se tu poročil. Z Ivano sta imela dve hčeri, Francko (rojena 1911) in Ivanko (rojena 1913), ter sina Jožeta (1910–1971). Jozef je za dolga leta odšel v Ohio (Amerika) in se k družini vrnil šele na stara leta. Dve leti pred drugo svetovno vojno je češko podjetje Bata finančno pomagalo zgraditi večjo, dvonadstropno hišo pod pogojem, da bo v pritličju njena trgovina, v drugem nadstropju pa stanovanje za trgovskega poslovodjo. Bata je bila prva trgovina s čevlji na Vrhniki. Ob njeni otvoritvi so spuščali ogromno balonov, kar je bila takrat velika privlačnost.
V prvem nadstropju je stanovala Síkytova družina, v drugem pa družina Avgusta Uršiča, poslovodje trgovine. Uršičev sin Branko (rojen 1933) je doštudiral medicino, mlajši Vitko (rojen 1946) pa metalurgijo. Síkytov sin Jože je bil gradbenik. Prosvetni dom, današnji Cankarjev dom na Vrhniki, je njegovo delo. Izdelal je še načrte za stanovanjski hiši na Ljubljanski cesti 27 in Sušnikovi cesti 10 v Novi vasi. Po drugi svetovni vojni je služboval kot baritonist v mariborski operi. V Mariboru se je tudi poročil in v zakonu se mu je rodila hčerka Breda. Jože Síkyta je rad sodeloval pri gledaliških predstavah na Vrhniki kot scenograf ali igralec.
V stavbi se trenutno nahaja tekstilna trgovina Two Way – Wit Boy.
Lastniki: Jakob Petckouschek (1824); Tomhas Petkouscheg (1838); Gregor Petkovšek (1870); Mathäus Petkovšek (1879); Martin Klemenčič (1910); Andrej Grampovčan (1913); Ivana Grampovčan (1934)
Konec 19. stoletja je bil gospodar hiše Matevž Petkovšek, rojen 29. 8. 1851 na Vrhniki. Z ženo Franco, rojeno 27. 2. 1852, prav tako Vrhničanko, sta imela hčer Marijo, rojeno 3. 8. 1876; z njimi pa je živela še gostja Marija Pišler (25. 8. 1846–30. 11. 1895).
Pred prvo svetovno vojno so v stavbi, katere lastnik je postal mizarski mojster Martin Klemenčič z ženo Terezijo, oba rojena leta 1877, stanovali tudi vajenca, štirinajstletni Alojz Novak in petnajstletni Janez Lukančič, potem brivec Franc Cehulič ter delavec Lovro Corn, kasneje pa še davčni upravitelj Josip Golob.
»V gradbenih spisih iz leta 1912 je ohranjena namera Martina Klemenčiča za postavitev zidu in delnega kritja prostora na njegovem dvorišču na meji z Grampovčanovo hišo. Klemenčič kot razloge navaja, da hrani Grampovčan v svoji kleti bencin, petrolej, žveplenke in drugo gorljivo trgovsko blago, v hiši pod streho pa drva in žehtnico, medtem ko ima sam v svoji mizarski delavnici poleg obdelovalnega lesa tudi bencinski motor. Okoliščine za vnetja požara pri eni ali drugi hiši so dovolj velike in zid bi preprečil širjenje uničujočega ognja. Občinska uprava je prošnjo zavrnila, ker bi omenjena gradnja onemogočila gašenje morebitnega požara in vsipavanje snega z Grampovčanove strehe.«
Tudi ta hiša je prešla v last Andreja Grampovčana, ki je leta 1913 pripadajoče gospodarsko poslopje predelal v skladišče za trgovino in vrt.
Od njega je majhno pritlično hišo kupila gospa Ivana Síkyta (1880–1917), rojena Istenič iz Podgore, ki je pred tem živela ob potoku Bela pod Rogljevo hišo. Njen mož je bil Čeh Jozef Síkyta (1880–1959), ki je po končanem šolanju za usnjarja moral za najmanj tri leta v tujino »v fremd«, da je spoznal življenje v svetu. Tako je prišel na Vrhniko in se tu poročil. Z Ivano sta imela dve hčeri, Francko (rojena 1911) in Ivanko (rojena 1913), ter sina Jožeta (1910–1971). Jozef je za dolga leta odšel v Ohio (Amerika) in se k družini vrnil šele na stara leta. Dve leti pred drugo svetovno vojno je češko podjetje Bata finančno pomagalo zgraditi večjo, dvonadstropno hišo pod pogojem, da bo v pritličju njena trgovina, v drugem nadstropju pa stanovanje za trgovskega poslovodjo. Bata je bila prva trgovina s čevlji na Vrhniki. Ob njeni otvoritvi so spuščali ogromno balonov, kar je bila takrat velika privlačnost.
V prvem nadstropju je stanovala Síkytova družina, v drugem pa družina Avgusta Uršiča, poslovodje trgovine. Uršičev sin Branko (rojen 1933) je doštudiral medicino, mlajši Vitko (rojen 1946) pa metalurgijo. Síkytov sin Jože je bil gradbenik. Prosvetni dom, današnji Cankarjev dom na Vrhniki, je njegovo delo. Izdelal je še načrte za stanovanjski hiši na Ljubljanski cesti 27 in Sušnikovi cesti 10 v Novi vasi. Po drugi svetovni vojni je služboval kot baritonist v mariborski operi. V Mariboru se je tudi poročil in v zakonu se mu je rodila hčerka Breda. Jože Síkyta je rad sodeloval pri gledaliških predstavah na Vrhniki kot scenograf ali igralec.
V stavbi se trenutno nahaja tekstilna trgovina Two Way – Wit Boy.
