Prejšnji naslovi: Vrhnika 118 (1890); Vrhnika 125 (1914); Stara cesta 30 (1934)
Domače ime: Brelinčk (1870); Brlinček (1890, 1914); Brlinček
Lastniki: Maria Trost (1824, 1838); Valentin Šušteršič (1870, 1890); Jakob Šušteršič (1923); Janez Šušteršič (1934)
Prva znana lastnika hiše sta bila Štefan in Margareta Trošt. Njun sin Jožef Trošt, rojen 1762, se je poročil z Elizabeto Mlinar na Vrhniki leta 1785. Dne 28. 11. 1808 se jima je rodila hči Marija, ki je podedovala hišo. Prvič se je poročila dne 7. 2. 1831 z Mihaelom Beričičem (1790–1835) iz Verda. Njen drugi mož je bil Peter Šušteršič, s katerim sta imela sedem otrok.
Doma je ostal sin Valentin Šušteršič (6. 2. 1837–5.12. 1921) z ženo Jero Hrovat (26. 2. 1839–7. 1. 1924) iz Blagovice, s katero sta se poročila 1861. leta. V zakonu so se jima rodili sinovi: Franc 28. 9. 1861, Janez 22. 6. 1863 v Špitaliču, Josip 6. 4. 1865 v Grisu na Štajerskem in Jakob 6. 7. 1877. Pod njihovo streho je živel tudi očetov brat Matevž Šušteršič. Janez Šušteršič je nekaj časa bival v Trstu in postal čevljar. Poročil se je doma, 15. 11. 1891, z Uršulo Vrhovc s Stare Vrhnike. Franc Šušteršič (rojen 1861), žagar, se je 19. 11. 1893 poročil z Ano Berghofer (rojena 1868), s katero sta imela otroke: Franca, Manco in Josipa.
Janezov sin Franc Šušteršič se je izučil za ključavničarja. Najprej je opremil lokal v zadnji Hočevarjevi hiši, nato pa kupil Mačkovo hišo in tam uredil svojo delavnico ter trgovino s kolesi.
Jakob Šušteršič je leta 1923 dal na zadnji steni proti sosedu Francu Krašovcu vgraditi dvoje oken. »Okna se po navodilih vrhniškega občinskega odbora niso smela odpirati na dvorišče in so morala biti zamrežena, da jih sosed ni mogel po nesreči poškodovati. Mejaš Franc Krašovec se je pritožil na vrhniško županstvo, češ, da pozimi prav tu hrani hlevski gnoj, ki bi oviral Šušteršičevo hišo v svetlobi in zračenju. Jakob Šušteršič je v svojo bran predložil originalno kupno pogodbo iz leta 1842, po kateri je takratni posestnik Kraševčeve kmetije Gašper Cukale prodal Šušteršičevim del omenjenega dvorišča in po kateri Cukale in njegovi pravni nasledniki tudi dovolijo Šušteršiču gradnjo oken proti njegovemu dvorišču pod pogojem, da ne bodo služila za svinjski hlev.«
Pet let kasneje so se Šušteršičevi lotili popolne prenove svoje hiše, ki je dobila nove notranje stene in stranišče, nova vhodna vrata in lepo urejeno pročelje.
Za Janezom Šušteršičem je hišo kupil Franc Gorenc, nato pa Klančarjevi.
Po pripovedovanju je tu živel posebnež Brlinčkov Miha, ki ga opisuje Ivan Cankar v svojih delih, in je potem nekaj časa menda živel v Luknji pod sv. Antonom v Močilniku.
Lastniki: Maria Trost (1824, 1838); Valentin Šušteršič (1870, 1890); Jakob Šušteršič (1923); Janez Šušteršič (1934)
Prva znana lastnika hiše sta bila Štefan in Margareta Trošt. Njun sin Jožef Trošt, rojen 1762, se je poročil z Elizabeto Mlinar na Vrhniki leta 1785. Dne 28. 11. 1808 se jima je rodila hči Marija, ki je podedovala hišo. Prvič se je poročila dne 7. 2. 1831 z Mihaelom Beričičem (1790–1835) iz Verda. Njen drugi mož je bil Peter Šušteršič, s katerim sta imela sedem otrok.
Doma je ostal sin Valentin Šušteršič (6. 2. 1837–5.12. 1921) z ženo Jero Hrovat (26. 2. 1839–7. 1. 1924) iz Blagovice, s katero sta se poročila 1861. leta. V zakonu so se jima rodili sinovi: Franc 28. 9. 1861, Janez 22. 6. 1863 v Špitaliču, Josip 6. 4. 1865 v Grisu na Štajerskem in Jakob 6. 7. 1877. Pod njihovo streho je živel tudi očetov brat Matevž Šušteršič. Janez Šušteršič je nekaj časa bival v Trstu in postal čevljar. Poročil se je doma, 15. 11. 1891, z Uršulo Vrhovc s Stare Vrhnike. Franc Šušteršič (rojen 1861), žagar, se je 19. 11. 1893 poročil z Ano Berghofer (rojena 1868), s katero sta imela otroke: Franca, Manco in Josipa.
Janezov sin Franc Šušteršič se je izučil za ključavničarja. Najprej je opremil lokal v zadnji Hočevarjevi hiši, nato pa kupil Mačkovo hišo in tam uredil svojo delavnico ter trgovino s kolesi.
Jakob Šušteršič je leta 1923 dal na zadnji steni proti sosedu Francu Krašovcu vgraditi dvoje oken. »Okna se po navodilih vrhniškega občinskega odbora niso smela odpirati na dvorišče in so morala biti zamrežena, da jih sosed ni mogel po nesreči poškodovati. Mejaš Franc Krašovec se je pritožil na vrhniško županstvo, češ, da pozimi prav tu hrani hlevski gnoj, ki bi oviral Šušteršičevo hišo v svetlobi in zračenju. Jakob Šušteršič je v svojo bran predložil originalno kupno pogodbo iz leta 1842, po kateri je takratni posestnik Kraševčeve kmetije Gašper Cukale prodal Šušteršičevim del omenjenega dvorišča in po kateri Cukale in njegovi pravni nasledniki tudi dovolijo Šušteršiču gradnjo oken proti njegovemu dvorišču pod pogojem, da ne bodo služila za svinjski hlev.«
Pet let kasneje so se Šušteršičevi lotili popolne prenove svoje hiše, ki je dobila nove notranje stene in stranišče, nova vhodna vrata in lepo urejeno pročelje.
Za Janezom Šušteršičem je hišo kupil Franc Gorenc, nato pa Klančarjevi.
Po pripovedovanju je tu živel posebnež Brlinčkov Miha, ki ga opisuje Ivan Cankar v svojih delih, in je potem nekaj časa menda živel v Luknji pod sv. Antonom v Močilniku.
