Šmarska narodna čitalnica je že ob ustanovitvi dobila svoje prostore v hiši bogatega trgovca Josipa Jakliča.
Jakličeva hiša stoji pri cerkvi, v njej pa se danes nahajajo prostori KGZ Litija. V Jakličevi rudarski hiši v Zavrstniku je bila društvu na voljo tudi dvorana. Žal ni znano, do kdaj je delovala narodna čitalnica v Šmartnem.
Leta 1898 je bilo ustanovljeno Bralno društvo Šmartno pri Litiji, ki se nato omenja še leta 1911. Verjetno gre največ zaslug za ustanovitev čitalnice pripisovati učitelju Franu Serafinu Adamiču. Med njegovimi učenci so se kasneje uveljavili zlasti Franc Knaflič in Josip Izgoršek, oba znana kot šmarska industrialca, ter Davorin Hostnik, ki je močno presegel lokalne okvire. Že v mladosti se je uveljavil kot eden najpomembnejših prevajalcev dramskih del iz nemščine, francoščine in italijanščine, ki so jih uprizarjali na odru ljubljanske narodne čitalnice ter tudi drugod na Slovenskem.
Odprto ostaja tudi vprašanje, kaj se je s čitalnico zgodilo po letu 1900, ko se je Josip Jaklič, eden njenih glavnih mecenov, za stalno preselil v Ljubljano. Njegova hiša je potem prešla v druge roke, ni pa znano, če je čitalnica v njej še vedno obdržala svoje prostore.
Za zaključek velja znova omeniti pomembno vlogo, ki jo je odigralo čitalništvo v Šmartnem pri Litiji in velika škoda je bila storjena leta 1941, ko je okupator uničil večino arhiva, ki bi danes nudil boljši vpogled v razvoj čitalnice, saj nam razen njenih začetkov ni znano veliko oprijemljivih dejstev.
Jernej Kotar, univ. dipl. zgod.
