Za konec povzemimo nekaj skupnih točk pogovorov s protagonisti oz. njihovimi sorodniki. Prva je vsekakor motivika. Značilno je slikanje mesta Tržiča oz. njegove neokrnjene okolice. Te fotografije imajo tudi veliko dokumentarno vrednost, prikazujejo razvoj okolice, obenem ohranjajo pogled na območja, ki so danes povsem spremenjena.
V arhivu najdemo motiv nepozidanega Bistriškega polja, stari tržiški bazen, najstarejše ovekovečenje znane etnološke prireditve Lomski poh … Obenem so bili tudi množično vabljeni k fotografiranju različnih družabnih dogodkov, npr. rojstvo, 1. rojstni dan, krst, birma, poroke itd.
Fotografije so v veliki meri razvijali sami, tako tiste na steklu kot kasneje na filmu. Značilna je bila iznajdljivost, temnice in številne rekvizite so izdelovali v lastni režiji. Pomembna je bila tudi bližina meje z Avstrijo. Tam so se spoznavali z novostmi, tako na področju opreme kot tehnike. Eden od centrov je bila trgovina Fotoshark v Celovcu. Obdobje, o katerem smo se pogovarjali, se približno zaključi s prihodom barvne fotografije. Fotografi in stranke so le-to hitro sprejeli, kljub temu da je bila, vsaj v začetnem obdobju, razlika v ceni kar občutna.
