Razstava Tihotapljenje čez Karavanke je nastala kot del projekta CarinthiJA 2020. V njej so sodelovali: Slovensko prosvetno društvo »Zarja« iz Železne Kaple, Center Rinka – Zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, Kulturno in umetniško društvo Jezersko in Tržiški muzej.
Kljub stalnemu spreminjanju meja in zakonov so si ljudje vedno znali priskrbeti blago, ki so ga potrebovali za vsakdanje preživetje ali preprodajo z namenom zaslužka. S tihotapljenjem, ki je vsako nedovoljeno prenašanje blaga čez državno mejo, so se ukvarjali tihotapci oz. »šmuglarji«, »švercarji« ali »kontrabantarji«, kot so jih imenovali v različnih slovenskih pokrajinah. Zaradi iznajdljivosti so v svojih skupnostih veljali za junake.
Prebivalci obravnavanega območja so v avstro-ogrski monarhiji do leta 1918 živeli v deželah Kranjska, Koroška in Štajerska, med letoma 1918 in 1929 v Kraljevini SHS, od leta 1929 do 1943 v Kraljevini Jugoslaviji, med letoma 1945 in 1991 v SFR Jugoslaviji, od leta 1991 pa živijo v Republiki Sloveniji. Prebivalci z druge strani meje od leta 1919 živijo v Republiki Avstriji.
Med obema svetovnima vojnama so tihotapili blago, nad katerim je imela monopol država: saharin, vžigalnike, kamenčke za vžigalnike in papir za zvijanje cigaret, med povojnim pomanjkanjem hrano, tehnične predmete in gradbeni material, v prvi polovici osemdesetih let pa zaradi varčevalne politike jugoslovanske države kavo, čokolado, banane, margarino, zabavno elektroniko in računalnike
