Cesta je dobila ime po udeležencih narodnoosvobodilnega boja – partizanih. Prve partizanske akcije v Rogaški Slatini in sosednjem Rogatcu so se dogajale leta 1942. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se je partizansko gibanje okrepilo.
V okolici Rogaške Slatine je bilo partizanstvo najbolj razvito na pogorju Boča, kamor so poleg rednih enot prihajale tudi nekatere večje partizanske enote Kozjanskega odreda in XIV. divizije. Jeseni 1944 je na Boču ustanovljena partizanska bolnica OV-3B, v kateri se je zdravilo 32 ranjencev, od katerih je umrl le eden. Ranjence je zdravil študent medicine Dane Fürst, ki je bil kasneje zdravnik v Rogaški Slatini.
Na Boču je delovala tudi partizanska kurirska služba, podrejena Kozjanskemu odredu. Kurirska postaja VKS 1/27 je vzdrževala stike med Kozjanskim in Pohorjem. Ob koncu vojne, 2. maja 1945 je bila izdana. Padla sta dva kurirja. V spomin na partizanstvo je Rogaška Slatina dobila Partizansko cesto (Lipnik, 2005).
