Ob zasnovi projekta je bila predvsem prisotna želja ohraniti predmete pred pozabo. Zaradi različnih možnosti hranjenja le-teh, so različne tudi možnosti za njihovo ohranitev.
Digitalizacija (fotografiranje) in opisi uporabnosti, namembnosti predmetov je omogočila dostopnost do podatkov vsem, ki jih ne poznajo, oz. tudi fizično ne morejo dostopati do njih. Po drugi strani je to tudi najenostavnejši način za dolgotrajno ohranitev podatkov o njih.
Knjižnica v svojem poslanstvu skrbi za ohranjanje dediščine, zato si prizadevamo, da so predmeti ohranjeni tudi v naravi.
To pomeni, da bi morali povezani doseči, da bi jih bilo mogoče videti, doživeti tudi v njihovi fizični obliki, zato v nas tli želja, da bi na Primskovem nekoč v naravi zaživel etnološki muzej, kjer bi si lahko ljudje ogledali, kakšno je bilo nekoč življenje v teh lepih, idiličnih krajih, kjer pa je bil vsakdan zapolnjen s težkim fizičnim delom, a po drugi strani z močno vero v boljši jutri – zase in za potomce.
Projekt ima dobre možnosti za uresničitev, ker je v kraju prisotno pozitivno zavedanje o pomenu dediščine za prebivalce in obiskovalce kraja. Njihov pozitiven odnos pa podpira s posebnim veseljem in sodelovanjem Knjižnica Litija, pa tudi Občina Šmartno pri Litiji, ki je pokroviteljica projekta Rastoča knjiga Primskovo.
Skozi dediščino doživljamo zgodbe naše preteklosti; pišemo jih sicer v duhu sedanjega časa in utripa življenja, a z misijo na izročilo, ki ga bomo prenesli tistim, s katerim bomo gradili mostove medgeneracijskega ustvarjanja.
Preteklost se je znašla na našem pragu, zato ji široko odprimo vrata in naša srca.
Andreja Štuhec
