S 1. januarjem 1959 se je Mestna knjižnica in čitalnica združila s Študijsko knjižnico v eno ustanovo z nazivom Ljudska in študijska knjižnica Ptuj (LIŠK). Ta je imela tri oddelke z ločenim knjižnim fondom, a s skupnimi proračunskimi sredstvi: oddelek študijske, oddelek ljudske in oddelek mladinske knjižnice.
Kljub težavam pa je knjižnica množila in posodabljala svoj knjižni fond in v svoje delo postopoma uvajala novosti, tako na področju organiziranosti knjižnične zbirke, kot na področju otrokom namenjenih bibliopedagoških dejavnosti. Leta 1963 je v sodelovanju s podružnico Mladinske knjige na Ptuju organizirala prvo večjo razstavo mladinskega tiska, v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine pa srečanje mladinskih pisateljev z mladimi bralci. Leta 1965 je knjižničarka Mila Planinšek začela občasno izvajati pravljične ure za otroke, v letu 1969 pa sta Verena Kolarič in Ljudmila Kerbler pričeli pripravljati še mesečne literarne uganke. Za popularizacijo ustanove sta skrbeli z objavljanjem knjižnih novosti v Tedniku, s prispevki na lokalnih radijskih valovih in z razstavami originalnih knjižnih ovitkov v izložbenem oknu knjižnice.
Leta 1964 se je gradivo na knjižnih policah uredilo po strokah, upoštevajoč univerzalno decimalno klasifikacijo (UDK), hkrati je bilo leposlovje za mlade bralce, glede na njihove razvojne značilnosti, razvrščeno v tri starostne stopnje. Taka ureditev knjižničnega gradiva je omogočila uvedbo sodobnega načina izposoje ? prostega pristopa bralcev h knjigam. Temu je leta 1967 sledila še izdelava novega abecednega imenskega in naslovnega kataloga in nato še sistematskega kataloga, ki ga oddelek dotlej še ni imel. Vzporedno s spremembami na področju organiziranosti knjižnične zbirke so začeli zaposleni posebno skrb posvečati vzgoji mladega bralca v aktivnega uporabnika knjig in knjižnice. Šolsko mladino so sistematično seznanjali s knjižničnim redom, razporeditvijo knjižničnega gradiva, z referenčno literaturo in njeno uporabo.
Vprašanje preselitve mladinske knjižnice v večje in ustreznejše prostore pa je kljub dolgoletnemu prizadevanju vodstva ostalo nerešeno. Oddelek je imel največjo izposojo, a je delal v najbolj nemogočih razmerah. Leta 1969 se je rešilo vprašanje novih prostorov študijskega oddelka. Ta se je junija iz dominikanskega samostana preselil v prostore ptujskega minoritskega samostana. Najprej je bilo predvideno, da se bosta že naslednje leto v minoritski samostan preselila tudi ljudski in mladinski oddelek, a se je izkazalo, da na novi lokaciji ni dovolj prostora niti za depoje študijskega oddelka. Možnost rešitve hude prostorske stiske se je končno pokazala jeseni 1979, ko se je občinska oblast odločila knjižnici dodeliti dodatne prostore v minoritskem samostanu, iz katerih se je pred tem izselila Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka. Ker so bili ti v dokaj slabem stanju, je bilo najprej potrebno poskrbeti za njihovo adaptacijo ter za ureditev nujno potrebne centralne kurjave. Končno se je v poletnih mesecih leta 1982, po 27 letih prizadevanja, mladinski oddelek preselil v nove, večje prostore na Minoritskem trgu 1.
