Lojze Krakar se je rodil 21. februarja 1926 v Semiču, v Beli krajini, očetu Jožetu in mami Ani. Umrl je v Ljubljani 24. 12. 1995.
Osnovno šolo je obiskoval v Semiču (1931), šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Novem mestu (1940). Marca 1943 so ga zaprli Italijani in na vojaškem sodišču je bil obsojen ter poslan v zapor v Koper in nato v Perugio. Iz Perugie so ga Nemci odpeljali v taborišče Dachau in kasneje premestili v taborišče Buchenwald, kjer je dočakal konec vojne. Po vojni je končal gimnazijo (1946) in nadaljeval študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1954 diplomiral iz slavistike. Svoje znanje je izpopolnjeval v Varšavi (1958/9), kjer je študiral polonistiko, ter v Parizu (1964). Med letoma 1965 in 1975 je v okviru lektorata poučeval slovensko, hrvaško in srbsko književnost ter jezik na Univerzi J. W. Goetheja v Frankfurtu na Majni. Tam je leta 1970 doktoriral na temo ”Goethe pri Slovencih”. Svojo pedavateljsko pot je nadaljeval na univerzi v Bonnu, kjer je predaval dve leti, nato se je za en semester preselil na Univerzo Celovec. Januarja 1977 je prišel na Filozofsko fakulteto v Zadar, kjer je predaval slovenski jezik in književnost.
V Krakarjev spomin vsako leto, v mesecu februarju, v Semiču potekajo Krakarjevi dnevi, ki jih pripravlja Kulturno društvo Orel Semič. Prvič so na ta način obeležili Krakarjev spomin leta 1997.
V Krajevni knjižnici Semič je razstava Krakarjevih del, pred Krajevno muzejsko zbirko je tudi njegov doprsni kip.
