Rudnik Sitarjevec v Litiji ima bogato zgodovino, saj izkoriščanje rude na območju Sitarjevca sega v čas keltske civilizacije, kasneje so tu rudarili tudi Rimljani.
Prvo pisno dokazilo o rudarjenju v okolici Litije je nagrobni spomenik rudarskemu mojstru Cristofu Bruckherschmidu, z letnico 1537, s pokopališča v Šmartnem pri Litiji.
V 19. stoletju, v letu 1881, so za potrebe taljenja izkopane rude zgradili topilnico. Stala je na levem bregu reke Save, v njej pa so topili predvsem svinčevo in živosrebrovo rudo. V letu 1886 so v topilnici uspeli pridobiti večjo količino srebra, ki je v manjši količini prisoten v svinčevi rudi.
V glavno kovnico na Dunaju so poslali 3.699 kg srebra, iz katerega so izdelali spominske srebrnike, »litijske tolarje«. Na prvi strani srebrnika je bila upodobljena topilnica, vlak, cerkev sv. Nikolaja, hrib Sitarjevec in žičnica do topilnice. Na drugi strani kovanca je bil naziv rudnika s simboličnim napisom »prvi srebrni pogled.«
