Prvi slovenski poklicni filmski snemalec Anton Smeh je bil rojen 28. novembra 1898 v Orešju na Bizeljskem kot deveti od desetih otrok.
Življenje v veliki kmečki družini je bilo težko. Ko je bil star pet let, mu je umrla mama Francka. Oče Martin je težko nahranil vso družino, zato so otroci drug za drugim odhajali od doma. Med zadnjimi je dom zapustil Anton, ki je sestram sledil v Zagreb. Opravljal je različne poklice (rudar, pek itd.), ves čas pa se je spogledoval s fotografijo.
Ko je spoznal, da je kamera sposobna zabeležiti premik, hojo in dogodek, se je z vsem srcem in predanostjo posvetil snemanju.
Viri navajajo, da se je leta 1924 vpisal v filmsko šolo tedanjega filmskega podjetja Jadran film v Zagrebu, ki pa jo je kmalu zaradi neresnih razmer, ki so vladale v njej, zapustil.
Med 2. svetovno vojno je bil zaprt zaradi suma, da je sodeloval z odporniškim gibanjem. To je bilo obdobje, ki mu je vzelo zdravje in premoženje. Z ženo sta preživela, a je ob okupaciji Beograda dobil poškodbo levega očesa, kar je v zadnjih letih njegovega življenja povzročilo pešanje vida. Najhuje, kar lahko doleti snemalca.
Svojo življenjsko pot je sklenil 2. julija 1953 v Ljubljani, kjer je tudi pokopan.
