Hrastniški zbirni center je sprva služil za potrebe beguncev z območja Bosne in Hercegovine, kasneje, z novim valom beguncev, pa še za begunce s Kosova.
Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik je na svoji 52. seji dne 19.5.1992 obravnaval »problematiko pri formiranju prehodnega zbirnega centra za begunce iz republike Bosne in Hercegovine« ter sprejel sklep, da se v Občini Hrastnik formira prehodni zbirni center za begunce iz Republike Bosne in Hercegovine, kapacitete do 200 oseb. Begunci bi živeli v lesenih objektih (5 barak), v Naselju Aleša Kaple. Sklenjen je bil tudi dogovor z lastniki teh objektov (Gradis Celje, Geološki zavod Ljubljana, Rudarska gradbena dejavnost Trbovlje – RGD Trbovlje).
V sklepu je bilo navedeno, da se stroški delovanja zbirnega centra (najnujnejša posodobitev, tekoče vzdrževanje prostorov, oskrba beguncev, plačilo delavcev v zbirnem centru) zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije preko Republiške uprave za zaščito in sodelovanje. Delo v zbirnem centru je bilo vključeno v program javnih del Občine Hrastnik.
Za zdravstveno varstvo beguncev je skrbel Zdravstveni dom Hrastnik. Naloge Zdravstvenega doma Hrastnik so bile izvajanje pregledov beguncev pred nastanitvijo v center (pregled se je vršil v centru) in stalno sodelovanje z vodstvom centra glede zdravstvenega stanja beguncev. Tako so bili begunci deležni osnovne zdravstvene pomoči, zdravstvenih uslug in nekaterih zdravil.
Za nadzor sta skrbela Policijska postaja Hrastnik in Oddelek za notranje zadeve takratne Občine Hrastnik, ki sta opravljala varnostni nadzor v centru, zunanje zavarovanje centra, sodelovanje pri določitvi hišnega reda v centru (sistem določanja izhodov iz centra, izdajanja prepustnic …)
Decembra 1992 je bila z donatorskimi sredstvi Swiss Relief Disaster Unit iz Švice zgrajena nova stavba z večnamenskim prostorom, pisarno, sanitarijami, depojem. Stavba je imela hišno številko Naselje Aleša Kaple 26.
Za begunce so bili na občinski ravni v prvi fazi zadolženi Center za socialno delo, Občinska organizacija Rdečega križa, Občinski štab za civilno zaščito. Z odprtjem Urada za priseljevanje in begunce leta 1993 je le ta prevzel nadaljnjo oskrbo.
