Po nekaj mesecih vojne je postajalo jasno, da vojna ni le na fronti, ampak jo čuti tudi zaledje. Župnik Janez Vogrin je v župnijski kroniki zapisal …
Leto 1914
»Strahota te evropske vojske je strašna. Barbarčani so tudi dosti svojih mož in mladeničev poslali v ogenj za vero, dom, cesarja … Ker so čile moške moči na vojski, se bojimo, da ne bodemo mogli prihodnje leto zadostno opraviti dela na polju in vinogradih. Ker je bila letina strašno slaba, kakoršne skoraj nihče ne pomni, je nastala strašna draginja … Lakota preti …«.
Ovaduhi so že kmalu po začetku vojne prijavili 17 duhovnikov iz lavantinske škofije (mariborske!) zaradi česar so jih oblasti sodno preganjale. Obsojen je bil le eden. Za Rdeči križ se je za župnijo nabralo 655 kron, župnik pa podpiše 1. vojno posojilo dvakrat po 1000 kron. Vinski letnik je bil dober. Deo gratias!«
Leto 1915
»Župnija je v prvem letu vojne dala cesarju za vojake skoraj 500 svojih sinov, od katerih jih je že nekaj umrlo junaške smrti … Župnik je zaradi vojske izgubil že štiri hlapce, ki so bili na naborih potrjeni in mobilizirani …«
Februarja so popisovali vse zaloge žita. Na podlagi tega popisa je vlada odločila, da ena oseba na dan ne sme použiti več močnatih izdelkov kot za 24 dekagramov. Sredi leta so na Štajerskem vpeljali krušne karte. Vlada je rekvirirala (prisilno odkupila) žito, ga dala zmleti v določene mline, potem pa moko prodajala prebivalstvu po zmerni ceni. Haložani so dobili od vlade podporo 100.000 kron, za kar so nakupili koruze in krompirja in ga prodajali po zelo nizkih cenah.
»… Dne 23. 5. je napovedala perfidna zaveznica Italija naši Avstriji vojsko. Neodpustljivo verolomstvo! … Črnovojniška doba sedaj obsega večje število let: 18 – 50 let …«
Po župnijah so tega leta popisovali zvonove in bakrene strehe, ki jih bodo naslednje leto rekvirirali za potrebe vojaške orožarske industrije. Kotle za žganjekuho so Belanom pobrali že to leto.
»Dne 8/6 ob dveh popoldne je nastopilo hudourje, zlasti v Gruškovcu in Brezovcu so bili hudi nalivi. Strela je ubila neko A. V., samsko deklo ter mater 4 nezakonskih otrok. Prst božji ter opomin za nečistnice! Vkljub strahotam vojske ter njenim posledicam se širi v tem letu ta pregreha po župniji. Vojaki, ki so ranjeni na dopustu, zapeljujejo ženski spol, vkljub temu, da je nekaj vojakov – nečistnikov že umrlo na bojnem polju! (Z. iz Gradišč, Z. iz Brezovca, Š. iz Gruškovca). Pekel ima obilno žetev!«
