Po vojni so člani Fizkulturnega društva Škofja Loka telovadnico obnovili. V njej so izvajali splošno vadbo in vsakoletne akademije, na katerih so predstavili svojo dejanost in dosežke.
Nemci so v letih okupacije telovadnico preuredili v kinodvorano in uničili veliko telovadnega orodja in inventarja. Zato so dvorano morali naprej obnoviti. Odmontirali so stole in izravnali tla ter popravili telovadno orodje. Kljub obnovi je bila telovadnica slabo ogrevana in daleč od sodobnih športnih dvoran, primanjkovalo je tudi telovadnega orodja in rekvizitov. Spremljevalne prostore so preuredili v sanitarije, garderobe in kuhinjo.
Velika telovadnica je bila zelo zasedena. Izvajali so splošno vadbo za različne starostne skupine in orodno telovadbo. Splošna vadba je bila temelj vse društvene dejavnosti, zato naj bi jo obiskovali vsi društveni športniki. Temu so se upirali predvsem nogometaši. V letih 1945-1959 je bila za telovadbo na voljo štirikrat tedensko. Vadba je večkrat odpadla zaradi oddajanja dvorane za zborovanja, občne zbore, veselice. Zaradi veselic včasih ni bilo vadbe tudi cel teden. Telovadci so se lahko kopali v društveni kopalnici, ki je bila zakurjena enkrat tedensko. To so izkoriščali predvsem orodni telovadci.
Andrej Franko, bivši »orel« in dolgoletni predsednik TVD Partizan se takole spominja društvenih vadb v telovadnici Partizana:
»Telovadnica Partizana v mestu je bila sprva namenjena tako za telovadbo kot za kino, in ko smo ob ponedeljkih hodili k telovadbi, smo morali najprej pospraviti stole. Ko pa se je zraven zgradila kinodvorana, pa je bila telovadnica le za telovadbo. Najbolj smo pogrešali kurjavo, saj je bilo pozimi zelo mraz, kajti imeli smo le dve majhni peči. Telovadili smo na parketu in pogosto nas je zeblo v roke. Vendar pa nas to ni oviralo pri vadbi.«
Leta 1952 so v telovadnici postavili nove Lutzove peči na drva, društvo se je po jugoslovanskem zgledu preimenovalo v Partizan. Tri leta kasneje so iz telovadnice odstranili oder, da so lahko izboljšali prostorske razmere za vadbo. Pri tem je ostala manjša stopnička na tretjini telovadnice in tla niso bila ravna.V predprostoru dvorane so okrog leta 1953 uredili manjšo telovadnico, kjer se je izvajala orodna telovadba. Leta 1959 so se z izgradnjo nove kinodvorane prostori za vadbo v telovadnici močno izboljšali. Centralno kurjavo je Partizan dobil leta 1964.
AKADEMIJE
Osrednja vsakoletna prireditev društva, ki se je tako predstavilo s svojo dejavnostjo in dosežki Ločanom, je bila akademija. Nastopile so vse vadbene kategorije, od cicibanov do članov. Akademije so bile navadno enkrat letno v zimskem času, prirejene v čast raznim spominskim dnevom, ali ob občinskih in državnih praznikih. Gledalci so bili izključno povabljeni gostje, od občinskih funkcionarjev, do direktorjev podjetij, obrtniki in zaslužni člani društva. Akademijske sestave so običajno pripravili domači vodniki. Nastope so obogatili z glasbeno spremljavo in svetlobnimi efekti.
